Zakaj se morajo upokojenci vračati na delo, da preživijo?
Slovenija se že dalj časa sooča s kroničnim pomanjkanjem delovne sile, pri čemer se delodajalci vse pogosteje ozirajo proti upokojencem kot možni rešitvi. A vprašanje, ki se pri tem postavlja, ni le, ali lahko upokojenci delajo – temveč zakaj morajo delati?
Čeprav je marsikdo prepričan, da se upokojenci odločajo za delo predvsem iz osebnega zadovoljstva, statistika razkriva drugačno sliko. Povprečna pokojnina v Sloveniji znaša 1017,64 evra neto, kar je za mnoge upokojence prenizek znesek za dostojno življenje, sploh v luči naraščajočih stroškov hrane, bivanja in zdravstva. Najvišja pokojnina v državi dosega 4231,50 evra, najnižja pa le 337,40 evra. Kako naj torej nekdo z najnižjo pokojnino preživi mesec?
Upokojenci na trgu dela: Med prostovoljno in nujno izbiro
Delodajalci vse bolj pogosto iščejo načine, kako vključiti upokojence v delovni proces. Na voljo so različne oblike zaposlitve – od začasnega in občasnega dela, podjemnih in avtorskih pogodb, kratkotrajnega dela, osebnega dopolnilnega dela, do delne upokojitve ali celo zaposlitve s skrajšanim delovnim časom.
- Začasno in občasno delo upokojencev omogoča do 60 ur dela na mesec (kar je letno omejeno na 720 ur), pri čemer skupni bruto dohodek v enem letu ne sme preseči 10.985,91 evra.
- Avtorske in podjemne pogodbe ne vplivajo na pokojnino, kar pomeni, da lahko upokojenci delajo brez omejitev, a hkrati brez večjih socialnih varoval.
- Družbeniki, prokuristi in poslovodne osebe lahko delajo brez omejitev, a ob tem izgubijo pravico do polne pokojnine.
- Delna upokojitev omogoča posameznikom, da še naprej delajo krajši delovni čas (najmanj dve uri na dan ali 10 ur tedensko) in prejemajo delno pokojnino.
Pomenljivo je, da delodajalci upokojence pogosto vidijo kot cenovno ugodnejšo delovno silo, saj njihovo delo ni vezano na kolektivne pogodbe ali polne prispevke. Ali to pomeni, da se delovna mesta, ki bi morala biti namenjena aktivni populaciji, prilagajajo upokojencem, ker so cenejši?
Trgovina in zdravstvo na udaru: Kje najbolj primanjkuje delavcev?
Čeprav natančnih podatkov o številu delovno aktivnih upokojencev ni, vemo, da jih največ dela v sektorjih, kjer so kadrovske težave najbolj pereče. Trgovina, zdravstvo, šolstvo, gostinstvo in gradbeništvo so panoge, ki kričijo po delovni sili – in tu so upokojenci pogosto dobrodošla rešitev.
Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) je pred kratkim pozvala vlado k povečanju dovoljenega obsega začasnih in občasnih del upokojencev s 60 na 85 ur na mesec, kar so na Ministrstvu za delo zavrnili s pojasnilom, da je delna upokojitev že omogočena tistim, ki lahko delajo več.
Vprašanje pa ni le v količini dela, temveč tudi o smiselnosti fizičnega dela za starejše. Delo v trgovini vključuje dvigovanje bremen, dolgotrajno sedenje za blagajno, hitri tempo dela, kar ni nujno primerno za ljudi v zrelih letih.
Podobno velja v zdravstvu, kjer se zaradi pomanjkanja kadrov mnogi upokojeni zdravniki in medicinske sestre vračajo na delo, saj bi brez njihove pomoči nekatera področja preprosto razpadla.
Sindikati opozarjajo: “To ni rešitev, temveč znižanje cene dela!”
Povečano vključevanje upokojencev v delovno silo ni ostalo neopaženo pri sindikatih, ki opozarjajo na možne dolgoročne posledice. V Sindikatu delavcev trgovine Slovenije menijo, da bo sproščanje omejitev za delo upokojencev zgolj vodilo v nadaljnje zniževanje plač in poslabšanje položaja redno zaposlenih.
Prav tako v Sindikatu upokojencev Slovenije poudarjajo, da se z aktivacijo upokojencev ustvarja nelojalna konkurenca aktivni populaciji, saj upokojenci delajo pod drugačnimi pogoji, pogosto za nižje urne postavke.
Kritiki poudarjajo, da bi morala država namesto reševanja pomanjkanja delovne sile s starejšimi generacijami, izboljšati pogoje za mlade delavce in jim zagotoviti dostojne plače in stabilne delovne pogoje, ki bi preprečili množične odhode v tujino.
Delo ali dostojna pokojnina? Prava rešitev je v uravnoteženju
Vprašanje, ali naj upokojenci delajo, nima enoznačnega odgovora. Za nekatere je delo nuja, za druge osebna odločitev, za tretje način ohranjanja aktivnega življenjskega sloga. Ključno pa je, da se delo upokojencev ne uporablja kot sistemska rešitev za pomanjkanje delovne sile, temveč kot dodatna možnost za tiste, ki si tega resnično želijo in so za to tudi ustrezno plačani.
Ali se bo država odločila za dvig pokojnin ali za dodatno sproščanje omejitev dela upokojencev? To je vprašanje, ki bo v prihodnjih mesecih vse bolj aktualno.
Pripravil: E. K. Vir: Cekin.si, Freepik
