Zakaj še vedno podležemo popustni evforiji? – resnica o črnem petku

Vsako leto znova se prepustimo čarovniji “največjih popustov leta”. A zakaj, če pa hkrati v sebi čutimo, da nas nekaj vleče bolj oglas kot resnična potreba? Ta zgodba ima več plasti – od psihologije do družbenega pritiska.

Ko popust ni le številka, ampak občutek priložnosti

Črni petek se je iz ameriškega praznika nakupovanja prelevil v globalni ritual – tudi pri nas, kjer se nakupovalna mrzlica ne začne več v enem dnevu, ampak že na začetku novembra. S podobami “samo danes” in “zadnje ure” trgovci ne prodajajo izdelkov, temveč občutek, da nekaj lahko izgubimo. In ta občutek je silno močan.

Psiholog dr. Žan Lep pravi, da prav časovna omejitev sproži našo prastaro reakcijo strahu pred pomanjkanjem. Ko slišimo “zadnja priložnost”, se v nas nekaj premakne – in kar naenkrat želimo stvari, ki jih v običajnih dneh niti opazili ne bi.

Družba nas potiska, da zapolnimo voziček

Ko vidimo polne vozičke drugih, ko prijatelji delijo svoje “ulove” ali ko se na spletu vrstijo objave vplivnežev, dobimo vtis, da nekaj zamujamo. Da moramo sodelovati. “Če to počne večina, mora biti dobro,” pravi Lep. In tako se rodi družbeno soglasje, ki potisne nakupovanje iz racionalne odločitve v socialni refleks.

Tudi izkušnja prerivanja med policami ali hitrega klikanja po spletnih košaricah krepi občutek, da gre za dogodek, ne za običajen nakup. Stroški se zato znajdejo na posebnem “računu za užitek”, kjer smo si bolj pripravljeni odpustiti.

Manjši popusti, a enako velika evforija

Čeprav so slovenski popusti pogosto bistveno nižji od tistih iz tujine, to trgovcev ne skrbi. Zakaj? Ker evforija deluje tudi pri znižanjih 20 ali 30 odstotkov. Ko so akcije prisotne skozi vse leto, popusti le še redko presežejo razumno mejo – preveliki bi vzbudili dvom.

Odkrijte, kako do zobozdravstvenih storitev po skoraj 3-krat nižjih cenah

Ali ste vedeli, da lahko za povsem enako zobozdravstveno storitev v različnih klinikah plačate tudi do trikratno razliko v ceni? Da – razlike so lahko osupljive, in prav zaradi tega je izbira prav

Širjenje ponudbe na vse – od elektronike do lekarn – pa možnosti za res drastične popuste še dodatno zmanjša.

Ko oglaševanje postane šum, a še vedno zadane

Tedni oglasov, sloganov in videov ustvarijo pričakovanje. Včasih še preden začnejo popusti, potrošnik že čuti, da mora nekaj kupiti. A pretirano oglaševanje ima tudi slabost – otopi občutek posebnosti. Popust, ki bi nekoč izstopal, je danes le še eden v vrsti.

Pri tem se prepleta tudi etična dilema: ko trgovec danes obljubi “enkratno akcijo”, jutri pa že ponudi novo, zaupanje počasi razpada. Še bolj zapletena je zgodba družbenih omrežij, kjer oglas kot tak sploh ni več prepoznaven.

Konec evforije, začetek obžalovanja

Celoten cikel – od črnega petka do kibernetskega ponedeljka in nato v december – se pogosto konča januarja, ko nastopi realnost. Tisti trenutek, ko izračunamo stroške in si zaželimo, da bi bili bolj premišljeni.

Dr. Lep poudarja, da nas reši vnaprejšnja odločitev: kolikšen del proračuna namenimo nepredvidenim nakupom? S tem ohranimo občutek nadzora – in si hkrati dovolimo majhen impulz, ki prinaša zadovoljstvo, ne stresa.

Cena, ki jo plačuje planet

Potrošnja ni le vprašanje denarnice. Je vprašanje planeta. Vsak “nepotreben” izdelek porabi vire, pusti ogljični odtis in pristane med odpadki. Direktorica Umanotere, Gaja Brecelj, opozarja, da je naš življenjski slog že danes daleč preko meja vzdržnega.

“V času popustov se ta navada le okrepi. Oglasi ustvarjajo želje, ki jih prej nismo imeli. A v času podnebnih sprememb je takšno spodbujanje potrošnje preprosto zgrešeno,” pravi.

Misel za konec

Morda je res, da je črni petek postal tradicija. A tradicije lahko spreminjamo. In prav pri nakupovalni mrzlici je morda čas, da naredimo prostor ne le v denarnici, ampak predvsem v glavi.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook