Zakaj sosed najde jurčke, vi pa nič? Pripravili smo dve preglednici, ki vam lahko pomagata do polne košare
Ste se že vprašali, zakaj nekateri gobarji vedno najdejo jurčke, drugi pa ostanejo praznih rok? Pripravili smo dve interaktivni preglednici, v katerih lahko sami preverite, koliko dni po dežju se lahko pojavijo gobe in kakšne temperature jim ustrezajo.
Jesenski gozdovi so za številne Slovence pravi magnet. Ko začne deževati, se hitro pojavi vprašanje, ali že rastejo jurčki. Nekateri se v gozd odpravijo takoj po prvem nalivu, drugi počakajo. In prav slednji imajo lahko precej več uspeha.
Na portalu Meteorec so predstavili pet dejavnikov, ki lahko pomembno vplivajo na uspešnost nabiranja gob. Med njimi so tudi takšni, na katere številni ljubiteljski gobarji sploh ne pomislijo.
Največja napaka? V gozd se odpravite prezgodaj
Prepričanje, da bodo jurčki množično pognali že naslednji dan po dežju, pogosto ne drži. Gobe za razvoj potrebujejo čas, pri čemer se posamezne vrste precej razlikujejo.
Po ocenah gobarskega modela Meteorec se lahko jurčki pojavijo približno 8 do 16 dni po ustreznem deževju, navadne lisičke pa po 4 do 14 dneh. Gre za okvirne modelske ocene, ne za zagotovilo.
To pomeni, da lahko nekdo gozd obišče prezgodaj, nekaj dni pozneje pa na istem območju naleti na precej boljše razmere.
Koliko dni po dežju rastejo gobe?
Izberite, kdaj je deževalo, in preverite okvirna obdobja pojavljanja gob.
Pomembno: Prikazana obdobja so okvirne ocene in ne pomenijo napovedi dejanskih najdb. Na pojav gob vplivajo vrsta, temperatura, vlaga, tla, drevesa in količina dežja. Po rahlem dežju ali v neugodnih razmerah gobe morda sploh ne bodo zrasle. Nabirajte in uživajte le gobe, ki jih zanesljivo poznate.
Včasih je dovolj že sprememba nadmorske višine
Izkušeni gobarji vedo, da razmere v dolini niso enake tistim nekoliko višje na pobočju. Temperatura, vlažnost in osončenost se spreminjajo z višino.
Če na enem območju gob ni, to še ne pomeni, da jih ni tudi nekaj sto metrov višje. Prav zato se nekateri gobarji ne držijo vedno istega gozda.
Ni vseeno, pod katerim drevesom iščete
Pomembna je tudi sestava gozda. Jurčki in številne druge gobe živijo v povezavi z drevesnimi koreninami, zato jih ne bomo povsod našli z enako verjetnostjo.
Na rast vplivajo tudi lastnosti tal. Nekaterim vrstam bolj ustrezajo kisla tla, drugim drugačne podlage. Izkušen gobar si zato zapomni, kje je določeno vrsto že našel.
Dež brez prave temperature ni dovolj
Če je bilo več tednov vroče in suho, en sam naliv še ne pomeni odlične gobarske sezone. Pomembno je, koliko vlage ostane v tleh in kakšne so temperature v naslednjih dneh.
Model Meteorec temperaturi pripisuje 35 odstotkov teže pri izračunu gobarskega indeksa, sprožilnemu dežju pa 25 odstotkov. To sta uteži njihovega modela, ne splošno potrjeni deleži vpliva na rast gob.
Skrivnost polne košare je lahko tudi v potrpežljivosti
Najuspešnejši gobarji pogosto poznajo več različnih lokacij. Če ena ne obrodi, preverijo drugo, pri tem pa upoštevajo vreme in pretekle izkušnje.
Za Zgornjo Savinjsko dolino so pri Meteorecu razvili tudi gobarsko napoved, ki ocenjuje ugodnost razmer za posamezne vrste. Toda noben model ne more zagotoviti polne košare.
Morda torej vaš sosed nima skrivnega gozda. Morda samo bolje ve, kdaj se je vredno odpraviti vanj.
Pripravil: I.M.
Vir: Meteorec, Facebook
