Zaplet zaradi pokopa žrtev povojnih pobojev, pri Zoranu Jankoviću se ustavi
Mestna občina Ljubljana je zahtevala ustavno presojo novele zakona, ki predvideva trajni pokop posmrtnih ostankov žrtev iz prikritih vojnih grobišč na ljubljanskih Žalah.
LJUBLJANA – Vprašanje dostojnega pokopa žrtev iz prikritih vojnih grobišč je znova povzročilo politični in pravni spor. Mestna občina Ljubljana (MOL) je na ustavno sodišče vložila zahtevo za presojo ustavnosti novele Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev ter zahtevala tudi začasno zadržanje njenega izvajanja, je poročal Radio Ognjišče.
Novela zakona, ki jo je Državni zbor sprejel 26. maja 2026, veljati pa je začela 4. junija, med drugim določa sistematično identifikacijo žrtev z analizo DNK, urejanje primerov oseb, katerih smrt ni bila vpisana v matični register, ter pietetni prenos in pokop neidentificiranih žrtev na pokopališču Žale v Ljubljani.
Ministrstvo: Pripravljeni smo na začetek postopkov
Na Ministrstvu za obrambo pravijo, da so opravili potrebne naloge za začetek procesa pokopa. Sprejeta sta bila tudi pravilnika, ki urejata ravnanje z biološkimi vzorci in profili DNK ter pogoje za pietetni prenos in pokop posmrtnih ostankov. Analize DNK naj bi izvajal Nacionalni forenzični laboratorij.
Zaplet je nastal pri določitvi konkretnega prostora na Žalah. Za to je potrebno sodelovanje Mestne občine Ljubljana.
»V kolikor bi hoteli izpeljati tisto, kar je namen tega zakona, torej trajni pietetni pokop žrtev, potrebujemo dogovor z Mestno občino Ljubljana, ki bi določila pokopno mesto znotraj Žal, kot to predvideva zakon. Žal od Mestne občine Ljubljana nismo dobili odgovora. Dobili pa smo prejšnji teden zahtevo MOL-a za ustavno presojo tega zakona,« je po poročanju Radia Ognjišče dejala državna sekretarka na obrambnem ministrstvu Vida Čadonič Špelič.
Na ministrstvu so na zahtevo MOL že pripravili odgovor, ki naj bi ga obravnavala vlada in nato posredovala Ustavnemu sodišču.
Janković pokopu na Žalah nasprotuje že več mesecev
Sedanja poteza MOL ni prišla povsem nepričakovano. Ljubljanski župan Zoran Janković je pomisleke glede predvidenega pokopa na Žalah javno izražal že maja, ko je bil zakon še v parlamentarnem postopku.
Takrat je med drugim poudarjal, da so Žale namenjene prebivalcem Ljubljane, opozarjal na prostorske potrebe ljubljanskih pokopališč ter spomnil, da je država že določila prostor za prekop posmrtnih ostankov žrtev povojnih pobojev na Teharjah. Govoril je tudi o možnosti, da bi o vprašanju povprašali prebivalce Ljubljane.
Janković je maja izrazil tudi vsebinsko nasprotovanje prenosu posmrtnih ostankov na Žale. Njegove takratne izjave so sprožile ostre politične odzive, vprašanje njegovega nasprotovanja pa je prišlo tudi pred ljubljanski mestni svet. Iz uradnega gradiva MOL izhaja, da je mestna svetnica Tina Bregant konec maja od župana zahtevala pojasnila, ali bo občina spoštovala sprejeti državni zakon oziroma na kateri pravni podlagi bi lahko njegovo izvedbo preprečila.
Pomisleke je ob sprejemanju zakona imela tudi vlada
Spor ima še širši politični in pravni kontekst. Predlog so v parlamentarni postopek vložili poslanci SDS, Demokratov ter NSi, SLS in Fokusa s prvopodpisanim Janezom Ciglerjem Kraljem. Državni zbor je novelo 26. maja sprejel s 50 glasovi za in 32 proti.
Tudi vlada je pred sprejetjem opozorila na odprta vprašanja in predloga takrat ni podprla. Med drugim je izpostavila izvedljivost rokov, postopke identifikacije, ravnanje z biološkimi vzorci, varstvo osebnih in genetskih podatkov, finančne in kadrovske posledice ter pravni režim pokopa na Žalah. Ocenila je, da so potrebne dodatne strokovne, pravne, organizacijske in finančne proučitve.
Zdaj pa prav Ministrstvo za obrambo poudarja, da so bili po uveljavitvi zakona potrebni izvedbeni koraki opravljeni in da je pripravljen pravni okvir za identifikacijo ter pokop žrtev.
Zakaj prav Žale?
Na obrambnem ministrstvu izbiro Žal utemeljujejo tudi z osrednjo lego in spominskim pomenom pokopališča. Vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za vojne veterane in vojaško dediščino Klemen Karlin je ob predstavitvi izvajanja zakona opozoril, da začasna hramba posmrtnih ostankov ne more predstavljati trajne rešitve.
Končna izvedba pokopa je zdaj povezana tudi z odločitvijo Ustavnega sodišča o zahtevi Mestne občine Ljubljana. Do odločitve ostaja odprto predvsem vprašanje, ali in pod kakšnimi pogoji bo mogoče zakonsko predvideni pokop na Žalah dejansko izvesti.
Pripravil: Nadlani.si
Foto: AI/Gov.si/Žiga/Wikimedia Commons, javna domena
