Zaposleni dve leti na bolniški, živi v tujini – delodajalec ne ve, kaj lahko naredi, ZZZS pa ne ukrepa (FOTO)
Najprej iskrena izpoved delodajalca v stiski. Nato oster odgovor, ki krivdo obrača na sistem. Dve plati iste zgodbe sta na spletu sprožili burno razpravo in odprli vprašanja, na katera država že dolgo ne daje jasnih odgovorov.
Zapis, ki je sprožil plaz vprašanj
Na spletu se je pojavil daljši zapis anonimnega delodajalca, ki opisuje svojo izkušnjo z zaposlenim, ki je v podjetju delal le kratek čas, nato pa skoraj dve leti neprekinjeno ostal na bolniški odsotnosti. Po njegovih navedbah zaposleni že daljše obdobje živi v tujini, kljub temu pa redno prejema bolniško nadomestilo. Objavo so hitro povzeli številni uporabniki družbenih omrežij.
Grožnje in občutek, da si ostal sam
Ko delodajalec zaposlenemu ni želel podaljšati pogodbe, naj bi po njegovih besedah sledile grožnje. Zaradi resnosti položaja se je obrnil na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer so sprožili nadzor. Kljub temu se položaj ni razrešil. Zaposlenega ne želi več imeti v podjetju, a brez dokazov, ki bi zdržali presojo sodišča, izredne odpovedi ne more izvesti.
Zdravniško potrdilo brez učinka
Delodajalec navaja, da je pridobil tudi uradno potrdilo osebnega zdravnika zaposlenega, iz katerega izhaja, da ta med bolniškim staležem nima dovoljenja zapuščati države. Dokument je posredoval pristojnim institucijam in povprašal o možnosti izredne odpovedi, a je bil napoten na Inšpektorat za delo, kjer prav tako ni dobil jasnega odgovora.
Druga plat zgodbe: kritika pristojnosti ZZZS
Po objavi zapisa se je pojavil tudi obsežen odziv, ki opozarja, da ZZZS z laičnimi nadzorniki nima pooblastil za izvajanje delovnopravnih ukrepov. Ti nadzorniki niso licencirani detektivi in njihovi zapisi nimajo dokazne vrednosti na sodišču, zato delodajalci brez dodatnih dokazov ne morejo zakonito odpustiti zaposlenih.
Nadzor, ki ne rešuje težave
Po mnenju avtorja odziva je vloga laičnega nadzora omejena na varovanje sredstev zdravstvene blagajne, ne pa na dokazovanje kršitev, ki bi omogočale izredno odpoved. ZZZS je po tej razlagi pravilno napotil delodajalca na Inšpektorat za delo, a brez konkretnih dokazov ostajajo postopki na mrtvi točki.
Težava sega onkraj posameznega primera
Razprava se je hitro razširila na stanje v zdravstvu. Dolgotrajne bolniške odsotnosti naj bi bile pogosto posledica pomanjkanja osebnih zdravnikov, specialistov in diagnostičnih zmogljivosti. Delodajalci tako ostajajo z odsotnimi delavci, sistem pa brez jasnih in učinkovitih rešitev.
Vprašanje, ki ostaja odprto
Zgodba nima jasnega epiloga. Na eni strani delodajalec, ki želi zakonito ukrepati, na drugi institucije, ujete v omejitve svojih pristojnosti. Med njima pa sistem, ki vse pogosteje pušča občutek, da odgovornost obstaja – a zanjo nihče zares ne odgovarja.
Pripravil: I.M.
VIr: Facebook
