Zaposlitve izginjajo, gospodarstvo hira – ali smo na robu katastrofe?
Slovenski trg dela se že sedmo četrtletje zapored krči, kar pomeni skoraj dve leti neprekinjenega upadanja števila prostih delovnih mest. Medtem ko so še nedavno podjetja tekmovala, kdo bo hitreje našel delavce, se zdaj kaže nov trend – manj razpisanih mest, več previdnosti pri zaposlovanju in vse več negotovosti v določenih panogah.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je bilo v zadnjem četrtletju 2024 razpisanih 17.900 prostih delovnih mest, kar je 7,5 % manj kot v prejšnjem četrtletju in 14 % manj kot v enakem obdobju lani. To pomeni kar 2.900 manj delovnih priložnosti v primerjavi s koncem leta 2023.
Je to le začasna upočasnitev ali znak večje krize na trgu dela? Kje še vedno zaposlujejo in katere panoge čutijo največji pritisk?
Prosta delovna mesta: Največ v gradbeništvu, a za kakšno ceno?
Kljub splošnemu padcu števila prostih delovnih mest so določene panoge še vedno iskale nove delavce. Gradbeništvo je vodilno s skoraj 3.200 razpisanimi mesti, sledijo predelovalne dejavnosti s 3.100 prostimi delovnimi mesti.
A tu se pojavi pomembno vprašanje – ali gre res za stabilna delovna mesta ali zgolj za sezonske in nestalne zaposlitve? Gradbeništvo se namreč pogosto sooča z velikimi nihanji v povpraševanju, kar pomeni, da delovna mesta niso vedno dolgoročna. Podjetja v tem sektorju se spopadajo z višjimi stroški dela, pomanjkanjem kvalificiranega kadra in nestanovitnostjo investicij v infrastrukturo.
Presenečenje prihaja iz segmenta strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti, kjer se je število prostih delovnih mest povečalo za 25 % v primerjavi s prejšnjim četrtletjem. Ali to pomeni, da se Slovenija končno premika proti bolj tehnološko usmerjenemu gospodarstvu?
Zaposlenost: več delovnih mest v zdravstvu in prometu, a skupni trend je negativen
Medtem ko je bilo manj prostih delovnih mest, se je število zasedenih delovnih mest v zadnjem četrtletju povečalo na 804.000, kar je 1.400 več kot v prejšnjem obdobju. Največjo rast so beležili v zdravstvu (+700) in prometu (+580).
Zakaj ravno ti sektorji? Zdravstvo zaradi staranja prebivalstva postaja ena izmed ključnih panog, kjer se potrebe po delovni sili povečujejo iz leta v leto. Po drugi strani je logistični sektor v zadnjih letih doživel večje spremembe, predvsem zaradi rasti spletne prodaje in povečanih potreb po prevozih blaga.
Vendar pa ni povsod tako. V gradbeništvu je število zaposlenih upadlo za 680, v raznovrstnih dejavnostih celo za 800. To jasno kaže, da so določene panoge pod pritiskom in se prilagajajo manj stabilnim razmeram na trgu.
Še več – če pogledamo širšo sliko, vidimo, da je skupno število zaposlenih na letni ravni še vedno 6.700 nižje kot ob koncu leta 2023, ko je Slovenija dosegla zgodovinsko najvišje število zaposlenih.
Kaj se dogaja s trgom dela in kaj pričakovati?
Čeprav številke na prvi pogled ne kažejo drastičnega padca, je trend upadanja zaposlitvenih priložnosti že preveč dolgotrajen, da bi ga lahko ignorirali. Trg dela se ne krči zgolj zaradi trenutnih gospodarskih razmer, ampak tudi zaradi večjih strukturnih sprememb:
- Podjetja so previdnejša pri zaposlovanju.
- Vse večji stroški dela in inflacija pritiskajo na delodajalce.
- Tehnološke spremembe povzročajo prestrukturiranje določenih panog.
- Mednarodno gospodarstvo vpliva na domače povpraševanje po delovni sili.
Napovedi niso najbolj optimistične – če se trend nadaljuje, bi lahko v naslednjih dveh četrtletjih prišli do rekordno nizkega števila prostih delovnih mest v zadnjih petih letih.
Rešitve? Kdo bo v prihodnosti še zaposloval?
Kljub vsem tem negotovostim se določeni sektorji še vedno razvijajo in potrebujejo delovno silo. Med tistimi, ki naj bi tudi v prihodnje zaposlovali, so:
- Tehnološka podjetja – digitalizacija bo še naprej ustvarjala nova delovna mesta v IT sektorju.
- Zdravstvo in socialno varstvo – demografski trendi kažejo na stalno rast potreb po kadrih.
- Logistika in transport – spletna prodaja še naprej povečuje potrebo po logističnih rešitvah.
- Energija in trajnostni razvoj – zelena tranzicija bo odprla nova delovna mesta na področju obnovljivih virov energije.
Ali nas čaka obdobje dolgotrajne stagnacije?
Slovenski trg dela se nahaja na prelomnici – ali se bo število prostih delovnih mest kmalu začelo povečevati ali pa bo negotovost med delodajalci še naprej zavirala zaposlovanje? Čeprav se nekatere panoge še vedno držijo nad vodo, postaja jasno, da se obdobje lahkega zaposlovanja končuje.
V prihodnjih mesecih bodo ključne poteze delodajalcev, politike in širšega gospodarskega okolja. Bo država sprejela ukrepe za spodbuditev zaposlovanja ali bomo priča še daljšemu obdobju skrčenega trga dela? Odgovor bomo dobili kmalu.
Pripravil: E. K. Vir: SURS, Freepik
