Zaradi 2. svetovne vojne se spet kregamo, namesto da bi jih dostojno pietetno pokopali in šli dalje, tu podrobnosti

Predstavnica predlagateljev Iva Dimic je v parlamentarni razpravi poudarila, da gre pri zakonu za vprašanje civilizacijskega odnosa do mrtvih. Po njenih besedah narod, ki mrtvim vrne grob, ime in spomin, pokaže notranjo moč in zrelost.

LJUBLJANA – Državni zbor je na izredni seji s 50 glasovi za in 32 proti sprejel novelo zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev. Novela 17. maj ponovno razglaša za nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, hkrati pa določa, da se posmrtni ostanki žrtev vojn in revolucije pietetno in trajno pokopljejo na ljubljanskem pokopališču Žale, izpostavlja TV Slovenija.

Novelo so pripravile stranke SDS, Demokrati ter NSi, SLS in Fokus. Po sprejetem besedilu naj bi območje pokopa na Žalah dobilo tudi status kulturnega spomenika državnega pomena, zakon pa določa tudi obveznost odvzema in hrambe bioloških vzorcev za namen genetske identifikacije žrtev.

Predstavnica predlagateljev Iva Dimic je v parlamentarni razpravi poudarila, da gre pri zakonu za vprašanje civilizacijskega odnosa do mrtvih. Po njenih besedah narod, ki mrtvim vrne grob, ime in spomin, pokaže notranjo moč in zrelost.

Žale kot osrednje jabolko spora

Največ nasprotovanja je sprožila določitev Žal kot kraja pokopa. Ljubljanski župan Zoran Janković je napovedal, da bo Mestna občina Ljubljana skupaj s pravnimi službami preučila možnosti za preprečitev pokopa na Žalah. Kot je poročal 24ur.com, Janković meni, da si žrtve zaslužijo pokop, vendar ne na Žalah, kjer po njegovih besedah ni dovolj prostora. Predlogu očita tudi politizacijo.

Imate težave z zobmi? To so ordinacije, ki vas sprejmejo takoj

Zobobol ne čaka. In tudi vi ne bi smeli! V času, ko so čakalne dobe v zobozdravstvu vse daljše, obstajajo rešitve, ki vam omogočajo hitro, strokovno in nebolečo obravnavo - brez čakanja in bre

Na N1 so že pred sprejetjem zakona poročali, da bi Janković o pokopu žrtev povojnih pobojev na Žalah lahko vprašal tudi Ljubljančane. Pri tem je izpostavil, da je država že opredelila Teharje kot prostor za prekop ostankov žrtev povojnih pobojev, in ocenil, da je prenos posmrtnih ostankov na Žale nesprejemljiv.

Siol.net je poročal, da bo prenos in pokop posmrtnih ostankov na Žalah izveden najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi podzakonskega predpisa, zakon pa bo začel veljati naslednji dan po objavi v uradnem listu.

Predsednica opozarja na manko soglasja

Na sprejemanje zakona se je odzvala tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar. Po poročanju Siol.net je poudarila, da sprava v Sloveniji ni mogoča brez širšega družbenega konsenza. Opozorila je, da se morajo o dostojnem pokopu pogovarjati levi, desni in sredina, saj se cilj sprave s “solo akcijami” po njenem mnenju oddaljuje.

Podobno sporočilo je povzeto tudi v izhodiščnem besedilu RTV Slovenija oziroma STA, kjer je predsednica poudarila, da je dostojen pokop naloga celotne družbe, ne le ene politične strani.

Vlada opozarja na pravna, finančna in izvedbena vprašanja

Odhajajoča vlada zakona ne podpira. Kot navaja 24ur.com, vlada opozarja, da predlog odpira več strokovno-tehničnih, organizacijskih, pravnih in finančnih vprašanj. Med drugim izpostavlja izvedljivost rokov, postopke identifikacije žrtev, ravnanje z biološkimi vzorci, varstvo osebnih in genetskih podatkov, infrastrukturne pogoje, finančne posledice in pravni režim pokopa na Žalah.

Minister za obrambo Borut Sajovic je v razpravi dejal, da je prav, da imajo vsi mrtvi ime, priimek in grob, a je zakon označil za hiter in nedomišljen. Po njegovem mnenju takšen način sprejemanja ne bo zaprl zgodbe, temveč lahko odpre nove spore.

Podpora dostojnemu pokopu, a z različnimi zadržki

Tudi med poslanci, ki so novelo podprli, ni bilo popolnega soglasja o vseh rešitvah. Siol.net poroča, da so zakon podprli tudi poslanci Resni.ce in oba poslanca narodnih skupnosti. Zoran Stevanović je poudaril podporo dostojnemu pokopu žrtev, a hkrati izrazil pomisleke glede dodatnega spominskega dneva, ker bi po njegovem lahko še poglabljal ideološke delitve.

V izhodiščnem besedilu je podobno stališče predstavila Katja Kokot iz Resni.ce: pokop na Žalah podpirajo, uvedbe novega nacionalnega spominskega dne pa ne, saj Slovenija že ima dan spomina na mrtve.

Koliko preplačujete za zobozdravnika? Razlike v cenah so šokirale tudi nas

Za popolnoma enako zobozdravstveno storitev lahko nekateri plačajo tudi do skoraj trikrat manj – a ena napačna odločitev vas lahko na koncu stane še bistveno več. Ste se kdaj vprašali, zaka

Članek odpira širše vprašanje sprave

Sprejem zakona je tako odprl večplastno vprašanje: ali je mogoče dostojen pokop žrtev prikritih grobišč urediti z zakonom, ki nima širšega političnega in družbenega soglasja? Predlagatelji govorijo o civilizacijski dolžnosti države, nasprotniki pa opozarjajo, da se pieteta ne sme spremeniti v novo ideološko fronto.

Najbolj občutljiva točka ostaja lokacija pokopa. Za predlagatelje so Žale simbolni državni prostor, primeren za trajni pokop žrtev. Za Jankovića in del nasprotnikov pa so Žale neprimerna izbira zaradi prostorskih, pravnih in zgodovinsko-političnih razlogov.

Bistvo spora zato ni dostojanstvo žrtev, temveč vprašanje, ali je država našla način, ki bi pokop povezal s spravo — ali pa je sprejela rešitev, ki bo pokopala mrtve, med živimi pa odprla nov politični razkol.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: www