Zaskrbljujoče: Slovenski zaposleni bodo zaradi novih davkov ob več tisoč evrov!
V zadnjih letih se je poslovno okolje v Sloveniji močno poslabšalo, kar potrjujejo tudi analize Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Po njihovih izračunih bodo zaposleni z minimalno plačo v obdobju 2023–2026 izgubili skupno 2.100 evrov neto, tisti s povprečno plačo 3.600 evrov neto, zaposleni z dvakratnikom povprečne plače pa kar 5.200 evrov neto.
Povečanje davčnega primeža
Glavni ekonomist GZS, Bojan Ivanc, opozarja, da so spremembe zakona o dohodnini ter uvedba prispevka za dolgotrajno oskrbo in obveznega zdravstvenega prispevka znatno povečale davčni primež. V obdobju 2023–2026 naj bi se ta pri prejemnikih minimalne plače povečal za 3,2 odstotne točke, pri prejemnikih povprečne plače za 2,8 odstotne točke, pri prejemnikih dvakratnika povprečne plače pa za 2 odstotni točki.
Predlogi za razbremenitev plač
GZS predlaga več ukrepov za razbremenitev plač in izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva:
- Samodejno usklajevanje dohodninske lestvice in olajšav s faktorjem letne rasti povprečne bruto plače.
- Ukinitev petega dohodninskega razreda, ki bi zmanjšala obremenitev za najvišje dohodke.
- Razbremenitev nagrad za poslovno uspešnost, kar bi spodbudilo produktivnost in motivacijo zaposlenih.
- Zamik uveljavitve prispevka za dolgotrajno oskrbo vsaj za eno leto, da se podjetja in zaposleni prilagodijo novim obremenitvam.
- Uvedba razvojne kapice na socialne prispevke pri 1,6-kratniku povprečne plače (približno 3.800 evrov), kar bi omejilo višino prispevkov za visoko usposobljene kadre.
Po oceni GZS bi z uveljavitvijo takšnih razbremenitev zaposleni s povprečno plačo že letos prejeli dodatnih 112 evrov, prihodnje leto pa 400 evrov več. S tem bi se davčni primež letos znižal za 1,1 odstotne točke, prihodnje leto pa za 1,3 odstotne točke.
Naraščajoče obremenitve in skrb za prihodnost
Generalna direktorica GZS, Vesna Nahtigal, izraža zaskrbljenost nad naraščajočimi obremenitvami za podjetja in zaposlene. Poudarja, da se bojijo možnosti novih socialnih prispevkov, ki bi lahko davčni primež še dodatno povečali. Med drugim izpostavlja možnost izenačitve prispevnih stopenj pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter uvedbo obveznega drugega pokojninskega stebra. Nahtigalova opozarja, da se obremenitve povečujejo, medtem ko na obljubljene razbremenitve še vedno čakamo.
V luči teh sprememb GZS poziva vlado k premisleku o uvedenih davčnih in prispevnih obremenitvah ter k sprejetju ukrepov, ki bi zagotovili konkurenčnejše poslovno okolje in višje neto plače za slovenske zaposlene.
Pripravil: E. K. Vir: Forbes, Freepik
