Zavetišča, rejci, lastniki mačk – kako bo nova zakonodaja spremenila skrb za živali v Sloveniji?
Slovenija sprejema največje spremembe na področju zaščite živali v zadnjem desetletju. Medtem ko se kokoši končno poslavljajo od baterijskih kletk, pa svinje ostajajo vklenjene v ozkih boksih, kjer se ne morejo niti obrniti. Zavetišča bodo dobila nov način financiranja, čipiranje mačk postaja obvezno, posest eksotičnih živali pa bo močno omejena. A kljub številnim novostim ostajajo vprašanja – so spremembe res celovite ali so zgolj kompromis med interesi rejcev, politike in zagovornikov živali?
Baterijska reja kokoši bo kmalu prepovedana – a kaj to pomeni v praksi?
Z letom 2029 se v Sloveniji končuje baterijska reja kokoši nesnic – nekaj, kar je v mnogih evropskih državah že realnost. Avstrija in Nemčija sta jo že prepovedali, medtem ko so nekatere države v prehodnem obdobju. Slovenija s to spremembo sledi evropskim standardom, vendar ostaja vprašanje: je prehod res izvedljiv za vse rejce ali bodo številni preprosto zaprli hleve?
Država je sicer obljubila 80-odstotno sofinanciranje prehoda, kar pomeni, da bodo rejci lahko kandidirali za sredstva iz skupnega sklada v vrednosti do osem milijonov evrov. A tukaj se pojavi problem – rejci so zahtevali stoodstotno kritje stroškov, saj opozarjajo, da je prehod iz kletk na prosto rejo ali hlevsko rejo ne le finančno zahteven, temveč zahteva tudi nove objekte, opremo in dodatne zaposlene.
Zdi se, da je država našla srednjo pot – nekaj denarja bo na voljo, a ali bo dovolj? Manjši rejci opozarjajo, da bi lahko bili na koncu izrinjeni iz posla, saj se lažje prilagajajo le večji pridelovalci, ki imajo večje kapitalske rezerve. Bo prehod res izboljšal pogoje za kokoši ali bo slovenski trg preplavljen z uvoženimi jajci iz držav, kjer standardi niso nujno boljši?
Svinje ostajajo vklenjene – zakaj se tu ne zgodi nič?
Medtem ko so kokoši dobile zakonodajno zaščito, se za vkleščene svinje ni spremenilo nič. Tisoče brejih svinj v Sloveniji še vedno preživlja tedne v boksih, kjer ne morejo niti vstati ali se premakniti, kar zagovorniki živali že leta označujejo za nesprejemljivo prakso.
Zakaj je država tu ostala tiho? Na Upravi za varno hrano pravijo, da je delež vkleščenih svinj bistveno večji kot pri kokoših, zato je prehod bolj kompleksen. Obljubljajo, da bodo izdelali analizo, pregledali stanje v slovenskih hlevih in preverili dobre prakse v Nemčiji, kjer so nekatere farme že prešle na bolj humane oblike reje. Toda kdaj bo do tega res prišlo? In ali bo analiza zgolj izgovor za odlašanje?
Zavetišča in novi model financiranja – kdo bo plačal stroške?
Tudi zavetišča za zapuščene živali doživljajo reformo, ki bi morala izboljšati njihovo financiranje, a dvomi ostajajo. Po novem se stroški oskrbe do 60. dneva prenesejo na občine in lastnike, od 60. do 180. dneva jih bo krila država, po 180. dnevu pa zavetišča sama.
Se sliši pošteno? Na papirju morda, v praksi pa so zavetišča zaskrbljena, saj bodo po pol leta sama morala kriti stroške oskrbe živali. Ministrstvo sicer ponuja rešitev – skrbniške pogodbe, kjer bi lahko zavetišča v sodelovanju z zasebniki prenesla del stroškov na prostovoljce, a vprašanje ostaja – kaj če takšnih skrbnikov ne bo dovolj? In kaj če bo zavetišče prepolno?
Največja težava je tudi cenik oskrbe, ki ga bodo po novem določali na ministrstvu, zavetišča pa ne bodo mogla več samostojno prilagajati cen. To naj bi zmanjšalo stroške države, a hkrati omejevalo fleksibilnost zavetišč, ki bi v primeru večjega priliva živali potrebovala več sredstev.
Obvezno čipiranje mačk – rešitev ali dodaten pritisk na lastnike?
Ena izmed najbolj daljnosežnih sprememb je tudi obvezno čipiranje mačk, ki bo pomagalo zmanjšati število prostoživečih živali in olajšalo identifikacijo zapuščenih mačk.
Kako bo potekalo?
- Prehodno obdobje dveh let, v katerem bo država sofinancirala stroške.
- Po preteku prehodnega obdobja bodo morali vsi lastniki poskrbeti za čipiranje.
- Nečipirane mačke brez znanega lastnika bodo odlovljene, kastrirane in registrirane na stroške države.
Načeloma je to pozitivna sprememba, saj bi lahko zmanjšala število brezdomnih mačk, ki jih vsako leto zavetišča težko obvladujejo. A bo nadzor res deloval? Bodo inšpektorji preverjali vsakega lastnika mačke? In kako bo s tistimi, ki se ukazu ne bodo želeli podrediti?
Eksotične živali – seznam prepovedanih vrst ne bo sprejet, le seznam dovoljenih
Slovenija je nameravala določiti sezname dovoljenih in prepovedanih eksotičnih živali, vendar je zaradi nesoglasij s stroko in lastniki živali pristala zgolj na seznam dovoljenih vrst. To pomeni, da bo vse, kar ni na seznamu, dovoljeno le v živalskih vrtovih in zavetiščih za divje živali.
Zagovorniki pravijo, da je to dober korak proti preprečevanju nezakonite trgovine z eksotičnimi živalmi, a hkrati opozarjajo, da lahko lastniki redkih vrst izgubijo svoje ljubljenčke, če jih država ne bo uvrstila na seznam dovoljenih vrst. Kdo bo odločal o tem, katere živali so dovoljene?
Kazen za mučitelje živali – končno ostrejše sankcije
Novela prinaša tudi strožje kazni za mučenje in zanemarjanje živali.
- Veterinarji bodo imeli pooblastilo za takojšen odvzem živali v primeru mučenja.
- Nosilcu kmetijskega gospodarstva se lahko trajno prepove posedovanje živali, če so bile ugotovljene ponavljajoče kršitve.
To pomeni pomemben korak v boju proti zlorabam, saj v preteklosti kazni niso bile dovolj stroge, da bi odvrnile kršitelje. Bo zdaj končno drugače?
Kdo je resnično na boljšem?
Čeprav zakon prinaša pomembne spremembe, je očitno, da so nekatere skupine pridobile več kot druge.
- Kokoši bodo osvobojene kletk – a rejci bodo morali plačati del prehoda.
- Vkleščene svinje ostajajo – analiza bo odločila, ali bodo sploh deležne sprememb.
- Zavetišča dobivajo drugačen sistem financiranja – a ali bo res pravičnejši?
- Čipiranje mačk bo obvezno – a ali bo nadzor izvedljiv?
Ali Slovenija res stopa v bolj humano prihodnost za živali – ali gre le za kompromis, ki bo zadovoljil vse, a popolnoma rešil le malo? Odgovor bo dal čas.
Napisal: E. K.
Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Freepik
