Zdravljenje raka se spreminja! Slovenci razvili metodo, ki bi lahko rešila tisoče življenj
Na Onkološkem inštitutu Ljubljana so dosegli pomemben mejnik v zdravljenju bazalnoceličnega karcinoma – najpogostejše oblike kožnega raka.
V prvi fazi kliničnega preskušanja, ki je potekala od leta 2021 do 2023, so potrdili, da je nova genska imunoterapija varna, izvedljiva in dobro prenašana. Gre za prvi tovrstni klinični preizkus v Evropi, ki je v celoti plod slovenskega znanja in razvoja.
Kako deluje inovativna terapija?
Rak, še posebej tisti, ki se razvija na glavi in vratu, lahko predstavlja velik estetski in funkcionalni izziv. Klasične metode – operacije, radioterapija, lokalna ablacija – pogosto pustijo vidne posledice. Tukaj pa nastopi genska terapija, ki prinaša drugačen pristop.
Namesto da bi neposredno odstranjevali tumor, so znanstveniki v okviru projekta SmartGene.si razvili metodo, pri kateri se v bolnikove celice vbrizga genski zapis za interlevkin-12 (IL-12). Celice nato same začnejo proizvajati to terapevtsko molekulo, kar spodbuja močan imunski odziv. Preprosto povedano – telo samo prepozna rakave celice kot vsiljivce in jih začne uničevati.
“Gre za pomemben preboj pri izkoriščanju bolnikovega imunskega sistema za boj proti raku,” so poudarili na Onkološkem inštitutu Ljubljana, poroča STA.
Zakaj je ta terapija drugačna od ostalih?
Tradicionalne terapije se pogosto osredotočajo na uničenje rakavih celic, vendar lahko pri tem poškodujejo tudi zdravo tkivo. Pri tej genski imunoterapiji pa gre za pametnejši pristop – aktivira se telo samo.
Za razliko od klasične kemoterapije, ki prizadene celoten organizem, genska terapija deluje lokalno in ciljno. To pomeni manj stranskih učinkov in boljšo kakovost življenja bolnikov. Poleg tega je zdravljenje manj invazivno, kar je še posebej pomembno pri kožnem raku, saj se pogosto pojavi na vidnih mestih, kjer brazgotinjenje lahko vpliva na samozavest in psihološko stanje bolnikov.
Kaj prinaša druga faza kliničnega preskušanja?
Če je prva faza študije pokazala, da je terapija varna in učinkovita, bo druga faza šla še korak dlje – preverili bodo, ali kombinacija genske imunoterapije z lokalnimi tumorskimi ablativnimi metodami, kot sta radioterapija ali elektrokemoterapija, poveča uspešnost zdravljenja.
“Prvi rezultati so obetavni, toda za dokončno potrditev učinkovitosti potrebujemo širšo študijo, ki bo vključevala več pacientov,” so pojasnili raziskovalci. Terapija IL-12 se bo preizkusila na različnih podtipih bazalnoceličnega karcinoma, saj gre za klinično zelo raznoliko bolezen. Poroča RTV Slovenija.
Bazalnocelični karcinom: resda pogost, a pogosto spregledan
Bazalnocelični karcinom je najpogostejša oblika kožnega raka, ki predstavlja približno 75 % vseh primerov. Čeprav raste počasi in le redko zaseva, lahko povzroči obsežne poškodbe tkiva, če ni pravočasno odkrit.
V Sloveniji vsako leto odkrijejo več tisoč novih primerov, pri čemer je glavni dejavnik tveganja izpostavljenost UV-sevanju. Študije so pokazale, da so ljudje s svetlejšo poltjo in tisti, ki so pogosto izpostavljeni soncu (denimo kmetje, ribiči in gradbeni delavci), bolj ogroženi. Poroča Onkološki inštitut Ljubljana.
Zdravljenje je običajno uspešno, vendar pri napredovalih oblikah tumorjev lahko klasične metode niso zadostne – tu pa nastopi genska terapija, ki bi lahko ponudila revolucionarno rešitev za trdovratne primere.
Kaj to pomeni za slovensko medicino?
Slovenija s to raziskavo postavlja nov mejnik v evropskem prostoru. Če bo druga faza študije potrdila visoko učinkovitost genske terapije, bi to lahko pomenilo začetek novega pristopa k zdravljenju kožnega raka ne le pri nas, ampak tudi širše.
Vlaganja v projekte, kot je SmartGene.si, potrjujejo, da lahko tudi manjše države s pravim pristopom in interdisciplinarnim sodelovanjem dosežejo svetovne standarde v biomedicini. Še več, slovenski primer je dokaz, da inovacije v zdravstvu ne potrebujejo milijardnih proračunov, ampak pametno usmerjene raziskave, ki združujejo klinično prakso in napredno znanost.
Kot pravijo raziskovalci, “bo prihodnost onkologije temeljila na individualiziranih terapijah, ki bodo prilagojene bolnikom in njihovim specifičnim oblikam bolezni – genska imunoterapija pa je eden ključnih korakov na tej poti.” Poroča STA.
Znanstvena skupnost in širša javnost z zanimanjem spremljata naslednje korake kliničnega preskušanja. Če bo terapija IL-12 uspešna tudi v drugi fazi, bi lahko Slovenija postala pionir na področju genskih terapij v Evropi.
Bo ta metoda postala standard v boju proti kožnemu raku? Odgovor bomo dobili že kmalu – a če sodimo po dosedanjih rezultatih, je prihodnost zagotovo videti obetavna.
Pripravil: N. Z.
Vir: www, Freepik
