Zdravstvena blagajna globoko v rdečem! Vlada odobrila dodatna milijonska sredstva za ZZZS (FOTO)
Vlada je potrdila pomemben amandma k proračunu za leti 2026 in 2027, s katerim bo ZZZS zaradi zdravstvene reforme prejel kar 520 milijonov evrov dodatnih sredstev. Gre za nov 66.a člen, s katerim država priznava, da bo zdravstvena blagajna v letu 2026 zaradi spremenjenega financiranja in ukinitve dopolnilnega zavarovanja utrpela obsežen finančni primanjkljaj.
Zakaj je sploh potreben nov člen v proračunu?
Po zdravstveni reformi je dopolnilno zavarovanje postalo obvezni pavšal, kar pomeni, da so se prihodki ZZZS bistveno spremenili. V praksi to pomeni, da nova ureditev ne ustvarja dovolj denarja za pokrivanje dejanskih stroškov zdravstva. Reforma je bila že ob sprejemanju deležna opozoril, da »ne bo vzdržna« in da bo ustvarila velik minus v zdravstveni blagajni. Prav to se zdaj dogaja. Vlada mora zagotoviti dodatnih 520 milijonov evrov, da ZZZS sploh lahko financira obstoječe programe.
Za kaj bo šel denar?
Dodatnih 520 milijonov evrov je namenjenih pokrivanju najdražjih in najpomembnejših postavk zdravstvenega sistema. Med njimi so zdravila s t. i. bolnišničnih list, ki vključujejo najdražja biološka zdravila, onkološka zdravila in zdravila za redke bolezni. Poleg tega sredstva pokrivajo stroške presejalnih programov, transplantacij, dializ, cepiv, nujne helikopterske medicinske pomoči, dispečerskih služb, raziskovalnih dejavnosti ter programov terciarne ravni, kot sta UKC Ljubljana in UKC Maribor. Gre torej za izdatke, ki jih sistem ne more zmanjšati ali preložiti, zato jih mora država pokriti neposredno iz proračuna.
Zakon določa, da bo ZZZS trikrat letno poslal zahtevek ministrstvu za zdravje, ministrstvo pa mora sredstva izplačati v 30 dneh. Mehanizem je zasnovan tako, da se denar preliva avtomatično, brez dodatnih razprav ali odločanja, kar pomeni, da bo teh 520 milijonov v letu 2026 praktično zagotovljenih.
Toda zakaj to sproža dvome in kritike?
Največ kritik se nanaša na dejstvo, da se sistemske napake zdaj financirajo iz državnega proračuna, ne pa z dolgoročno vzdržnimi rešitvami. Reforma je ustvarila finančno luknjo, ki jo zdaj krpamo vsi državljani, ne da bi se hkrati izboljšala dostopnost zdravstvenih storitev. Hkrati pa se postavlja vprašanje, zakaj je za pokrivanje splošnih bolnišničnih stroškov mogoče najti pol milijarde evrov, medtem ko imajo otroci z redkimi boleznimi pri pridobivanju inovativnih in dragih terapij še vedno ogromne težave. Postopki za vključitev novih zdravil na sezname so dolgotrajni, birokratski in finančno zahtevni, zato številne družine ostajajo brez učinkovitega zdravljenja.
Nova sredstva ne pomenijo izboljšanja dostopa do zdravstva ali krajših čakalnih vrst. Gre za financiranje že obstoječih stroškov, da se sistem ne bi sesul. To pomeni, da se stanje ne bo izboljšalo, temveč se bo ohranjal status quo. Najbolj ranljive skupine, predvsem otroci z redkimi boleznimi, pa tudi tokrat ostajajo zadnji v vrsti. Njihova zdravila stanejo tudi od 50.000 do 2.000.000 evrov na leto, kar pogosto predstavlja razlog, da ZZZS njihove primere prestavlja, podaljšuje postopke ali zavrača prošnje.
Rebalans ZZZS za leto 2023
Kot je poročal portal N1 Slovenija, je vlada potrdila rebalans finančnega načrta Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za leto 2023, ki je razkril precejšnja odstopanja od prvotnih načrtov. Zaradi spremenjenih razmer v poslovanju so se prihodki povečali za 100 milijonov evrov, predvsem na račun višjih vplačanih prispevkov, ki so presegli pričakovanja za 73,6 milijona evrov. Po rebalansu so bili skupni prihodki ocenjeni na 4,38 milijarde evrov. Odhodki pa so se dvignili še bolj izrazito, za 104,9 milijona evrov, medtem ko so stroški zdravstvenih storitev narasli za kar 153,5 milijona evrov. Povečali so se tudi izdatki za zdravljenje v tujini in medicinske pripomočke.
Kljub rasti prihodkov je ZZZS leto 2023 zaključil s 53,2-milijonskim primanjkljajem, ki so ga pokrili iz lastnih sredstev. Ob koncu leta je zavod razpolagal še s 31,9 milijona evrov lastnih virov, namenjenih pokrivanju prihodnjih primanjkljajev. Del sredstev se je prenesel tudi v leto 2024, saj je bilo plačilo dela decembrskih akontacij zamaknjeno. Rebalans je skupščina ZZZS potrdila 21. novembra, potem ko je vlada že pred tem povečala najvišji dovoljeni obseg izdatkov zdravstvene blagajne na 4,43 milijarde evrov, kar je ustrezalo tudi končni višini odhodkov v letu 2023.
UKC Maribor do konca avgusta v 9,7-milijonskem minusu
Kot poroča spletni portal Net TV, je UKC Maribor do konca avgusta ustvaril 9,7 milijona evrov primanjkljaja, saj so bili odhodki ponovno višji od prihodkov. Generalni direktor Vojko Flis je pojasnil, da stroški dela ostajajo najtežji izziv, še posebej zaradi izplačil neizkoriščenih prostih dni in neurejenih supernadur. Svet zavoda opozarja, da so finančne težave sistemske in da mora država zagotoviti primernejši način financiranja kliničnih centrov.
Predsednik sveta zavoda Marjan Mačkošek ocenjuje, da bi UKC Maribor ob ustrezni prilagoditvi financiranja prejel približno 12 milijonov evrov več prihodkov, kar bi omogočilo stabilnejše poslovanje. V bolnišnici opozarjajo tudi na pomanjkanje anesteziologov ter nujnost izgradnje nove infekcijske klinike, saj začasni prostori postajajo neustrezni. Po navedbah Net TV naj bi bil nov razpis za gradnjo objavljen že v prihodnjem tednu.
UKC Ljubljana v devetih mesecih ustvaril skoraj 33 milijonov evrov primanjkljaja
Kot poroča N1 Slovenija, je UKC Ljubljana v letu 2024, v prvih devetih mesecih leta ustvaril 32,8 milijona evrov primanjkljaja. Na poslovanje je vplivalo več dejavnikov: delno zaprtje bolnišnice zaradi obnove, stavka zdravnikov, povečano število urgentnih bolnikov iz drugih delov države, pomanjkanje kadra v zdravstveni negi, neplačana kri in krvni pripravki s strani ZZZS ter višja masa plač. Kljub temu v zavodu poudarjajo, da je primanjkljaj.
N1 Slovenija poroča tudi, da se UKC Ljubljana sooča z več kot 30 milijoni evrov t. i. oportunitetne izgube zaradi pacientov, ki jih po končanem zdravljenju ni mogoče odpustiti v domačo oskrbo ali domove starejših. Generalni direktor Marko Jug je ob tem pojasnil, da vrhunske ustanove, ki delujejo 24 ur na dan in obravnavajo najzahtevnejše primere, neizogibno ustvarjajo presežek odhodkov.
Napisal: K. J.
Vir: Freepik, arhiv Nadlani.si, N1 Slovenija, Net TV
