Zdravstvo v rdečih številkah: Kaj to pomeni za bolnike?
Slovenske bolnišnice so znova v rdečih številkah. Izgube rastejo, rešitve pa ni na obzorju. Bo vlada ukrepala ali bomo priča še globljemu zdrsu zdravstvenega sistema?
Globoke izgube in njihovi vzroki
Že poznana zgodba, ki pa je vsako leto hujša. Po podatkih Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije je kumulativna izguba slovenskih bolnišnic dosegla kar 285,1 milijona evrov – bistveno več kot leto prej (204,3 milijona evrov).
Čeprav se je nekaj bolnišnic izognilo rdečih številkam, jih je večina pristala v resnih finančnih težavah. UKC Ljubljana je leto 2024 zaključil z izgubo 45,7 milijona evrov. Še bolj zaskrbljujoče? Skupne neporavnane obveznosti so na koncu leta znašale 117,9 milijona evrov.
Po podatkih Finance.si so slovenske bolnišnice v prvih enajstih mesecih lanskega leta ustvarile kar 75 milijonov evrov izgube – kar pomeni 120-odstotno povečanje v primerjavi z enakim obdobjem leto prej.
Primer Splošne bolnišnice Slovenj Gradec
Eden najbolj ilustrativnih primerov je Splošna bolnišnica Slovenj Gradec. Po desetih mesecih 2024 je zabeležila 5,1 milijona evrov izgube. Poročajo pri Financah.
Kaj pomeni taka izguba? Preprosto – vse manj denarja za nujno opremo, daljše čakalne vrste, večji pritisk na osebje. In težava ni le v Slovenj Gradcu. Mnoge druge bolnišnice so v podobnem primežu, nekatere celo slabšem.
Glavni problem? Sistem financiranja!
Ni skrivnost: bolnišnice se že leta pritožujejo, da jih sistem plačil ne dohaja. ZZZS plačuje po sistemu SPP (sistem plačila po skupinah primerljivih primerov), ki naj bi pokrival stroške zdravljenja. A v resnici? Pokrije manj, kot bi moral.
ZZZS je že leta 2018 poskušal posodobiti sistem, a se od takrat ni zgodilo nič ključnega. Rezultat? Bolnišnice so vedno bolj finančno podhranjene.
Ampak – če bi vse bolnišnice dejansko opravile dogovorjeni program z ZZZS in presegle kvote tam, kjer je plačilo količinsko neomejeno, bi lahko poslovale pozitivno. Torej, je težava v financiranju ali v neučinkovitosti upravljanja? Odgovor ni enoznačen.
Kadrovska podhranjenost – dodatno olje na ogenj
Denar ni edini problem. Manjka ljudi. Pomanjkanje zdravstvenega kadra je realnost, ki jo občuti vsaka bolnišnica.
Recimo, Splošna bolnišnica Jesenice je za leto 2024 načrtovala 710 zaposlenih. Koliko jih je dejansko imela konec leta? Le 701. Ni veliko manj, ampak – vsak manjkajoč zdravstveni delavec pomeni več dela za ostale. Več nadur. Več stresa. Več izčrpanosti. Poroča SBJ.si.
Pomanjkanje zdravnikov in medicinskih sester pomeni tudi eno ključno stvar: daljše čakalne vrste. In to ni samo statistični podatek – to je realnost, ki vpliva na zdravje ljudi.
Bo vlada ukrepala?
Vprašanje, ki si ga postavljajo vsi: kaj bo storila oblast?
Za zdaj resnih ukrepov ni na vidiku. Ministrstvo za zdravje sicer pripravlja strateški načrt reforme financiranja, a ni jasno, kdaj in kako bo implementiran.
Vmes pa številke rastejo. Izgube. Čakalne dobe. Dolgovi. Bojazen pred kolapsom sistema. Je to smer, v katero gremo?
Kaj sledi?
Stanje v bolnišnicah ni rožnato – to je jasno. Brez strukturnih reform bo situacija še slabša. Bolnišnice potrebujejo:
- Prenovljen sistem financiranja, ki bo dejansko pokril stroške zdravljenja.
- Več zdravnikov in medicinskih sester (in boljše plačane).
- Jasno strategijo, kako izboljšati upravljanje zdravstvenih zavodov.
Vprašanje pa ostaja: bomo ukrepali še pravočasno ali bomo čakali, da sistem dejansko počepne?
Pripravil: N. Z.
Vir: Finance.si, Delo.si, ZZZS, SBJ.si, Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije
