Zgodba Slovenca, ki je na črpalki pomagal ukrajinski mami s štirimi otroki
Številni Ukrajinci, predvsem matere in otroci, v teh dneh bežijo iz domovine. Do sorodnikov, prijateljev. Tudi v Slovenijo ali pa skozi Slovenijo, da tu natočijo gorivo in nadaljujejo pot proti Zahodu.
TEPANJE – Številni Ukrajinci, predvsem matere in otroci, v teh dneh bežijo iz domovine. Do sorodnikov, prijateljev. Tudi v Slovenijo ali pa skozi Slovenijo, da tu natočijo gorivo in nadaljujejo pot proti Zahodu. Tudi Anže, svojo čustveno zgodbo je delil na Facebooku, se je srečal z njimi na eni od slovenskih črpalk. Zapis objavljamo v celoti.
Od doma sem že 13h, spal sem samo 4h, lačen sem, nič kaj nisem pil, boli me glava, utrujen sem, danes sem naredil že skoraj 400km, porabil pol kesla nafte, en kup zadev bi moral naredit še za fax, uglavnem 100 stvari ki me motijo in gredo na živce…”
Utrujena in žalostna
“Ustavim se na Tepanju na pumpi, rabim čike.. Ko stopim ven iz pumpe, vidim kako ena ženska tanka starega passata. Avto je bil tako umazan, da nisem niti videl kakšne barve je. Pogledam na registersko: UA. Njo pogledam še enkrat. Utrujena, žalostna, prizadeta, bleda, izgubljena.. Pol minute, ko hodim proti avtu, se sprašujem v glavi, faaak, a ji naj kaj rečem, naj grem mimo, al kaj naj. Seveda nisem mogel mimo, jo ogovrim v angleščini. Vprašam če je iz Ukrajine, mi potrdi. Vprašam kam gre, če sploh ima kam za it. Pravi da v Italijo, tam živi dedekova sestra, gre na varno k njej, čeprav je niti ne pozna. Jo vprašam če ima čas za kavo, mi potrdi. Med tem časom grem nazaj na petrol, vzamem dve kavi, še neke sladkarije, ji plačam gorivo,kupim vinjeto, se dobiva zunaj na parkingu… Ime ji je Marija, stara 38let, čistilka v knjižnici.. je iz Harkova. Prvo mi je povedala, da je njena mama rusinja, oče ukrajinec. S sabo ima 4.otroke, 3 svoje, enega bratovega. 5.dni so preživeli na podzemni v Harkovu, kjer so se skrivali. Marija je bila odločena, da ne zapusti svoje države, da se bo branila, dokler bo le možno. Ko se nekega dne, njena “cimra z otroci na podzemni” ne vrne več nazaj na postajo, ko vsake par ur izve, da se ubili nekoga ki ga pozna, se Marija odloči da zbeži iz mesta zaradi otrok, sama noče.. To je trajalo skoraj 5.dni,da ji je uspelo.. Pa ji je, uspelo ji je, priti do Slovenije s 4.majhnimi pamži, ki so trenutno vsi spali v avtu.. Klepetava, ves čas mi solze zalivajo obraz.. Ponudim jim tudi eno sobo, če hoče da se spočijejo, stuširajo, povečerjajo.. . Odkloni, pravi da je odspala na Madžarskem 4h in da bo naredila še teh 500km, da bo na cilju..”

Pomagal ji je
“Midva sva še en čas klepetala v zelo zanimivi “slovanski angleščini” + google translater, tudi o čem drugem, kot o vojni. Ko sva se poslovila, sva se objemala 5min, oba vesela da sva se spoznala. Zahvaljevala se mi je tako, kot da sem ji dal 100.000€. Najbolj je bila vesela tega, da je med najinim chetanjem, za 20min pozabila, da beži pred vojno, beži od doma.. Ko sem se po tej čustveni eksploziji peljal domov, nisem bil več lačen, žejen, utrujen, nisem se več obremnjeval z implatantom za jurja, niti kako bom shendlal fax. Vesel sem bil, da mi je zmanjkalo cigaretov, da sem mogu na pumpo, vesel sem bil tudi, da sem imel teh 120€ viška za njih, ter da sem imel čas in čast jo spoznat. Kamenček za srečo iz nekega hriba sreče v Ukrajini, ki mi ga je dala, pa je valda našel svojo mesto v avtu.
PEACE
DELAJMO DOBRO.”
Pripravil: Nadlani.si
Foto: Facebook