Znani slovenski bloger na glas: „Si že neumen, da plačuješ smrkavcu za delo, saj ga preživljaš!“
Tomaž Gorec opisuje vzgojni ukrep, za katerega je še danes hvaležen očetu.
TREBNJE – „Delo, ki sem ga opravljal pri očetu, je bilo sicer težko, vendar je bilo veselje toliko večje, ko sem dobil plačo. Za delo sem dobil plačano toliko, kolikor so dobili delavci, oče pa mi je vedno dal še nekaj za povrh. Za tiste čase sem zaslužil pravo malo bogastvo. Ker sem bil za svoje delo tako dobro plačan, sem želel vsak dan delati več kot osem ur, zato sem si po končanih osmih urah vedno našel še kakšno delo. Ali sem kaj pospravljal ali pa sem narejene betonske izdelke zalival z vodo,“ v svoji knjigi zapiše Tomaž Gorec, eden najbolj branih blogerjev in zagotovo eden izmed elitnih vplivnežev na slovenski sceni. Danes objavljamo prvo od njegovih zgodb v sila zanimivi knjigi.
Vaš zanimajo še ostale Tomaževe zgodbe iz njegove knjige? Potem vabljeni k branju in nakupu knjige:
Knjiga “Vse se da, če se hoče!” – avtor: Tomaž Gorec (tomazgorec.si)
50 dinarjev je zapravil
Tako nadaljuje Gorec: „Enkrat pozno popoldan je k mojemu očetu prišel njegov prijatelj in zapadla sta v pogovor. Vmes sem ga prišel vprašat, če je treba še kaj narediti. Oče je rekel, da ne, jaz pa sem mu odvrnil, da sem delal deset ur. Rekel mi je, naj si jih zapišem. Očetov znanec je po najinem pogovoru ugotovil, da me oče plačuje za delo, in ga je povprašal o tem. Oče je rekel, da mi plača nekaj malega, prijatelj pa mu je odvrnil: »Si že neumen, da plačuješ smrkavcu, saj ga preživljaš!« To, da me je oče plačeval za delo, je bilo tako zame kot za očeta super ideja. Ker sem bil za delo plačan, sem bil motiviran, da delam čim več, in tudi delal sem več, kot bi sicer. Denar, ki sem ga zaslužil, sem porabil za nakup kolesa in smuči. V primeru, da mi oče ne bi plačeval za delo, bi mi moral kupiti kolo in smuči, tako pa sem si jih kupil sam. Če zdaj dobro pomislim, me oče sploh ni plačeval, ker sem z zasluženim denarjem kupoval stvari, ki bi mi jih sicer kupil on. Največjo korist od tega, da me je plačeval za delo, sem imel jaz, ker sem se naučil ravnati z denarjem. Točno sem vedel, da se denarja ne da zaslužiti na lahek način. Ko sem šel kdaj po končani šoli v Trebnjem na dve kepici sladoleda in sem kupil tri žetone za igranje ročnega nogometa, me je to stalo petdeset dinarjev in vedel sem, da bom moral za to delati eno uro. Zaradi tega nisem nikoli razmetaval z denarjem. No, razen kratko obdobje, ko sem po diskotekah osvajal punce,“ piše Gorec, ki sklene takole:
Odnos do denarja
„Še danes kdaj srečam kakšne ljudi, ki ne znajo ravnati z denarjem. Zapravljajo denar, ki ga še zaslužili niso. Kupujejo stvari, ki jih ne potrebujejo. Takega ravnanja z denarjem ne razumem in se velikokrat čudim tistim, ki so vedno brez ficka. Za to, da mi je oče že po končanem petem razredu osnovne šole plačeval za delo, sem mu izredno hvaležen, ker me je naučilo ravnati z denarjem. Prav tako sem mu hvaležen, da me je naučil delati. Ker sem trdo delal že kot otrok, mi ni bilo nikoli v življenju težko delati. Spomnim se, kakšno veselje je bilo, ko sem se šel po končanem delu kopat na kopališče ob reki Temenici, kjer se je zbiral cel Šentlovrenc in še par okoliških vasi. Tja sem prišel prijetno utrujen in z občutkom, da sem ta dan že nekaj naredil, ter sem na kopanju užival bolj kot tisti, ki so se cel dan dolgočasili in lenarili.“
Vaš zanimajo še ostale Tomaževe zgodbe iz njegove knjige? Potem vabljeni k branju in nakupu knjige:
Knjiga “Vse se da, če se hoče!” – avtor: Tomaž Gorec (tomazgorec.si)
Pripravil: Nadlani.si
Foto: www
