
Zuckerberg o Bidnovi administraciji: “Kričali so po telefonu in zahtevali cenzuro!”
Mark Zuckerberg, soustanovitelj Facebooka in izvršni direktor Mete, je v odmevnem intervjuju z Joejem Roganom predstavil zaskrbljujoče ozadje delovanja ameriške administracije pod vodstvom Joeja Bidna. Kot je razkril, je Bela hiša večkrat izvajala intenziven pritisk na njegovo podjetje – ne le z uradnimi prošnjami, temveč tudi z grobimi, skorajda histeričnimi klici, kjer so zahtevali odstranitev določenih vsebin. “Doživljali smo kričanje, preklinjanje, celo grožnje,” je priznal Zuckerberg, pri čemer je poudaril, da so zahteve segale dlje od zgolj odstranjevanja neresničnih informacij.
Pritiski na cenzuro znanstvenih dejstev?
Zuckerberg je povedal, da se je pritisk Bele hiše osredotočal predvsem na vsebine, povezane s cepivi proti COVID-19. “Zahtevali so, naj odstranimo vse, kar bi lahko izzvalo dvom o varnosti cepiv, vključno z znanstveno utemeljenimi objavami,” je dejal. Ta nenavadna strategija administracije, da cenzurira tudi tiste informacije, ki so bile dejansko resnične, je sprožila zmedo in notranje razprave znotraj Mete. Ali je res smiselno, da platforma odstrani vse, kar ne ustreza določeni politični agendi? Zuckerberg je odgovoril: “Odločili smo se, da tega ne bomo storili.”
Kakšen je bil rezultat tega spora?
Po njegovih besedah je bila ena izmed posledic tega, da so Bidenovi uradniki očitno izgubili vpliv na platformo. “Morda je ironično, a na koncu so izgubili volitve,” je z nekoliko sarkastičnim tonom komentiral Zuckerberg, ko ga je Rogan vprašal o konkretnih posledicah pritiskov. Ta izjava odpira vprašanje, ali so vladni pritiski in cenzura, ki so pogosto predstavljeni kot orodje za zaščito javnega interesa, morda celo škodili političnemu ugledu administracije.
Meta ukinja programe za raznolikost in vključevanje (DEI)
Medtem je Meta prejšnji teden napovedala pomembne spremembe v svoji kadrovski politiki. Podjetje je ukinilo programe za raznolikost, pravičnost in vključevanje, ki so bili v zadnjih letih močno izpostavljeni. Razlog? “Spremenjeno pravno okolje in povratne informacije naših zaposlenih,” piše v internem memorandumu. To pomeni, da podjetje ne bo več posebej spodbujalo zaposlovanja žensk in manjšin, kar je bila doslej ena ključnih strategij za večjo raznolikost.

Analitiki opozarjajo, da to ni osamljen primer. Podobne korake so že sprejela podjetja, kot so Amazon, McDonald’s in Walmart, kar kaže na širši trend, kjer podjetja revidirajo svoje DEI politike zaradi političnih in družbenih sprememb. Vprašanje pa ostaja, ali se s tem izgublja pomemben napredek, ki so ga te pobude prinesle v preteklih letih.
Je to konec cenzure na Facebooku?
Meta je prav tako napovedala odpravo nekaterih omejitev, ki jih je uvedla v času pandemije in pod pritiskom administracije. “Prizadevamo si za bolj odprto in pregledno platformo,” je dejal Zuckerberg, s čimer želi povrniti zaupanje uporabnikov. Nova politika vključuje tudi spremembe, ki spominjajo na model, ki ga uporablja socialno omrežje X (prej Twitter), kjer lahko uporabniki sami dodajajo opombe k objavam. To bi lahko pomenilo prelomnico v načinu, kako bodo družbena omrežja obravnavala občutljive teme v prihodnosti.
Kaj to pomeni za uporabnike?
Čeprav so mnogi pozdravili te spremembe kot korak k večji svobodi govora, drugi opozarjajo, da bi lahko zmanjšana moderacija privedla do širjenja dezinformacij in sovražnega govora. Prav tako ukinitev DEI programov odpira razpravo o tem, ali tehnološki sektor zapušča vrednote, ki so v preteklosti spodbujale enakost in vključevanje.
Zdi se, da je Meta na pragu nove ere – ne le v smislu politike platforme, temveč tudi odnosa do vladnih pritiskov in korporativne kulture. Zuckerbergov intervju z Roganom pa je le utrdil vtis, da se družbena omrežja vse bolj odmikajo od cenzure in standardnih korporativnih praks, ki so bile še pred kratkim temelj njihovega delovanja. Kakšne bodo dolgoročne posledice teh sprememb? To bo pokazal čas.
Napisal: E. K.
Vir: YouTube