NaDlani.si — Bodite na dlani tudi vi!

Močno deževje je v noči s četrtka na petek povzročilo številne težave po Sloveniji. Gasilci so morali zaradi poplav in meteorne vode posredovati v številnih občinah, največ prijav so zabeležili na Ajdovskem in Goriškem. V Piranu je morje poplavilo del Tartinijevega trga. LJUBLJANA - Slovenijo je v noči na petek, 13. novembra, zajelo deževje, ki je povzročilo številne intervencije gasilcev. Po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje so do 5.50 zabeležili 33 prijav dogodkov, povezanih s poplavami, na območju 21 občin. Gasilci so posredovali zaradi vdora meteorne vode v objekte in drugih težav, povezanih s padavinami. Foto: Gasilci Vir: Arhiv Največ težav na Ajdovskem in Goriškem Največ prijav zaradi poplav so zabeležili na območju občine Ajdovšč

V državnem zboru se običajno vrti okoli zakonov, amandmajev in političnih prepirov. Tokrat pa je poslanka Levice Nataša Sukič poskrbela za precej drugačno vrtenje. V Izoli je namreč prijela za mešalno mizo in pokazala, da ji poleg političnih razprav niso tuji niti glasbeni ritmi. Tokrat ni bilo treba pritiskati gumba za glasovanje Kdor je v teh dneh pričakoval, da bo Nataša Sukič še zadnjič pred volitvami stopila pred mikrofon in povedala nekaj o političnih nasprotnikih, je lahko doživel presenečenje. Poslanka Levice se je namreč v izolskem Hangar Baru znašla za DJ-pultom. Na Facebooku je objavila fotografije in videoposnetek ter ob njih pripisala: »Moj didžej prispevek ob zaključku kampanje v Izoli« Slušalke na glavi, roke na mešalni mizi in pogled, us

Slovensko skupnost na Goriškem je pretresla novica o nenadni smrti duhovnika Marijana Markežiča. Le dva dni pred smrtjo je praznoval 75. rojstni dan, še poleti pa so se mu verniki zahvalili za pet desetletij duhovniškega poslanstva. Nenadno slovo, ki je pretreslo Goriško V četrtek, 12. novembra 2026, je v 76. letu starosti umrl Marijan Markežič, duhovnik, vzgojitelj in dolgoletni steber slovenske skupnosti v Italiji. Po poročanju zamejskih medijev ga je zjutraj po zajtrku v Zavodu sv. Družine v Gorici obšla nenadna slabost. Odpeljali so ga v goriško bolnišnico, kjer je umrl. Žalostna vest je močno odjeknila med slovenskimi verniki na Goriškem, kjer je Markežič preživel večji del svojega življenja. Za mnoge ni bil zgolj župnik, temveč človek, na katerega so

Meja med parcelami je lahko razlog za dolgoletne sosedske spore, ki se začnejo povsem nedolžno – s postavitvijo ograje, zasaditvijo žive meje ali urejanjem dvorišča. Toda kaj storiti, ko sosed trdi, da del zemljišča pripada njemu? Ali lahko sam prestavi mejnik, kdo plača geodeta in kaj se zgodi, če se s potekom meje ne strinjate? Slovenska zakonodaja določa jasne postopke, pri katerih je lahko odločilen tudi rok 30 dni. Meja med parcelami: kako ugotoviti, kje dejansko poteka? Številni lastniki zemljišč so prepričani, da natančno vedo, kje poteka njihova parcelna meja. Nekateri se zanašajo na staro ograjo, drugi na mejne kamne, tretji na podatke spletnih zemljevidov. Toda takšno prepričanje ni vedno pravilno. Meja med parcelami je določena s podatki katastra n

Koliko lahko občina naredi za mlade družine, kako pospešiti dolgo načrtovane infrastrukturne projekte in kaj lahko pri vodenju občine pomenijo izkušnje iz gospodarstva? Kandidat za sevniškega župana Mitja Udovč predstavlja načrte za obdobje 2026–2030. Med njegovimi predlogi posebej izstopa sprememba financiranja vrtcev, s katero želi zmanjšati stroške za družine in občine. Za številne prebivalce občine Sevnica razvoj ni abstraktna beseda. Pomeni varno cesto do doma, dostopno stanovanje, prostor v vrtcu, delovno mesto v bližini in občutek, da se tudi v manjših krajih nekaj premika. Prav na teh vsakdanjih vprašanjih temelji velik del programa Mitje Udovča, kandidata za župana Občine Sevnica, ki se v volilno tekmo podaja z izkušnjami dolgoletnega vodenja Komun

Le še nekaj dni pred lokalnimi volitvami se na Mirni odpira pomembno vprašanje: kakšno vodenje občine si prebivalci želijo v prihodnjih štirih letih? Županski kandidat Boštjan Kolenc poudarja, da želi svoje dolgoletne izkušnje iz gospodarstva, gradbeništva in lokalnega okolja usmeriti v odgovorno vodenje občine. Njegova ključna sporočila so premišljene investicije, sodelovanje z občani in razvoj vseh naselij, ne le občinskega središča. Boštjan Kolenc je Mirnčan od rojstva. Zadnjih trideset let živi v Zabrdju, je oče štirih otrok, po izobrazbi gradbeni inženir, njegovo poklicno pot pa zaznamujejo številni projekti in vodstvene izkušnje v gospodarstvu. V lokalno okolje se vključuje že več kot štiri desetletja. Sodeloval je pri razvoju športnih dejavnosti

Magnetni nakit ni novost, a zdi se, da je v zadnjih letih doživel pravi preporod. Danes je ponudba tako obsežna, da praktično ni trgovine z dodatki za dobro počutje, ki ne bi ponujala "zdravilnih" magnetnih prstanov ali zapestnic. Čeprav je trg preplavljen z različnimi modeli, od bakrenih klasik do modernih titanovih paščkov, ostaja glavno vprašanje isto: ali ti drobni magneti dejansko vplivajo na naše biološke procese? Da bi ločili zrnje od plev, moramo pogledati onkraj bleščeče embalaže in razumeti način delovanja magnetne terapije, njeno zgodovino ter tisto, kar o vsem skupaj pravi sodobna medicina. Magnetni nakit Ali zapestnice in prstani z magneti dejansko res delujejo?  V času alternativnega zdravljenja in modnih dodatkov se že desetletja pojavlja trend,

Varuhinja človekovih pravic opozarja na zaskrbljujočo realnost: Romi v Sloveniji živijo bistveno krajše in se soočajo z neenakim dostopom do zdravstva. Kaj to pomeni v praksi? Slovenija se rada predstavlja kot država z dostopnim javnim zdravstvom. A varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek opozarja, da ta slika ni enaka za vse. Ob svetovnem dnevu zdravja je jasno povedala: Romi se v Sloveniji še vedno soočajo z izrazito neenakostjo pri dostopu do zdravstvene oskrbe. Varuhinja: številke so alarmantne Drenik Bavdek opozarja na podatke Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki jih ni mogoče prezreti. Romski moški v Sloveniji v povprečju živijo okoli 48 let, romske ženske približno 63 let. To je skoraj 20 let manj od nacionalnega povprečja. Prezgodnja umrlj

Na veliko noč je na dvorišče družine pri Plitvicah prišel nepričakovan gost – majhen medvedji mladič. In ko so ga skušali vrniti v naravo, se je vedno znova vračal. Zakaj je izbral ljudi – in kaj ga čaka zdaj? Nepričakovan obisk, ki ga ne pozabiš V vasi Široka Kula blizu Plitviških jezer se je zgodilo nekaj, kar zveni skoraj kot prizor iz filma. Družina je v drvarnici našla majhnega medvedjega mladiča. Sprva šok, nato strah – a hitro je postalo jasno, da pred njimi ne stoji nevarna zver, temveč nemočno bitje. Po ocenah strokovnjakov je mladič star približno tri mesece in tehta komaj okoli dva kilograma. Premajhen, prešibek in – kar je najpomembneje – brez matere. Ko so mu ponudili razredčeno kravje mleko, je bilo jasno: ta mali obiskovalec ni prišel

Po mesecih napetih pogajanj je v Novem mestu prišlo do preobrata. Stavke ne bo, a vprašanje ostaja – ali so zaposleni res dobili dovolj? Dogovor je dosežen, toda občutek, da bi lahko iztržili več, ostaja v zraku. Pogajanja, ki so trajala dlje kot običajno V Revozu so letos dihali drugače. Pogajanja med sindikati in vodstvom niso bila rutinska, temveč dolga, naporna in mestoma tudi napeta. Začela so se že novembra, a so se zaradi nesoglasij zavlekla vse do aprila – kar je za tovrstne procese precej neobičajno. Glavni sindikalist SKEI Dušan Kaplan je pojasnil, da so se zapleti pojavili predvsem zaradi dodatnih stroškov, kot so višje minimalne plače in izplačila božičnic. Podjetje na takšne obremenitve ni bilo pripravljeno, zato so pogajanja zastala tam, kjer bi