Alge na mlečni odpadni vodi zmanjšajo porabo umetnih gnojil za 25 odstotkov
Znanstveniki opisujejo okolju prijazen pristop, ki bi lahko konkretno spremenil kmetijsko prakso. Alge, gojene v mlečni odpadni vodi, zmanjšajo potrebo po mineralnih gnojilih približno za četrtino. Hkrati pomagajo čistiti okolje in bolje izkoristiti vire, ki jih že imamo.
Kako deluje ta pristop
Raziskovalci so alge gojili v tekočih odpadkih mlečne industrije. Ti so bogati z dušikom, fosforjem in drugimi hranili. Namesto da ta mešanica konča v vodotokih, jo alge uporabijo za rast. Nastalo biomaso je nato mogoče vrniti na polje kot naravno gnojilo. Tako del odpadka postane vir. Količina umetno proizvedenih mineralnih dodatkov pa se ustrezno zniža.
Rezultati raziskave
Po njihovih izračunih bi vključitev takšnega sistema lahko zmanjšala porabo umetnih gnojil za približno 25 odstotkov. To pomeni manjši ogljični odtis in manj porabljene energije pri proizvodnji gnojil. Manj hranil bi se tudi izpiralo v reke in jezera. S tem bi ublažili evtrofikacijo, to je pospešeno razraščanje alg zaradi presežka hranil, ki vodi v pomanjkanje kisika in propad vodnih ekosistemov.
Gre za tipičen primer krožnega gospodarstva, kjer odpadek ene panoge postane surovina druge. Če bi rešitev uvedli širše, bi lahko občutno zmanjšali stroške in odvisnost kmetov od sintetičnih gnojil. Na terenu bi to pomenilo bolj stabilne pridelke, manj volatilnosti cen gnojil in bolj zdrave vodne ekosisteme.
Kaj sledi
Raziskovalne ekipe zdaj preverjajo, kako tehnologijo razširiti na druge živilske odpadne vode in različne podnebne razmere. Preverjajo tudi ekonomiko v industrijskem merilu. Če bodo rezultate potrdile dodatne pilotne namestitve, bodo alge zelo verjetno postale pomemben del ekoloških rešitev v prihodnjem kmetijstvu.
Pripravil: J.P.
Vir: Euronews, Dairy Business Middle East & Africa, Pexels
