Bolj nevaren je za srce kot srčni infarkt, a ljudje v Sloveniji so z njim v stiku vsak dan
Štirje biomarkerji v krvi, vključno s hormonom kortizolom in C-reaktivnim beljakom, so pokazali, da so se ravni teh dejavnikov dramatično spremenile pri ljudeh, ki so doživeli finančni stres.
Ali ste vedeli, da je lahko finančni stres odločilen dejavnik pri ohranjanju vašega zdravja? Nova študija Univerzitetnega kolidža v Londonu raziskuje, kako lahko finančni pritiski dolgoročno vplivajo na naše telo, celo bolj kot čustvene travme, kot sta izguba ljubljene osebe ali razveza zakona. Raziskovalci so spremljali vpliv večjih stresnih dogodkov, kot sta smrt bližnjih ali razveza, na zdravje posameznikov in prišli do presenetljive ugotovitve: finančni stres je lahko enako škodljiv, če ne še bolj, za naše telo.
Kako je to mogoče?
Štirje biomarkerji v krvi, vključno s hormonom kortizolom in C-reaktivnim beljakom, so pokazali, da so se ravni teh dejavnikov dramatično spremenile pri ljudeh, ki so doživeli finančni stres. Poleg tega je bil ta povezan s 61 % večjo verjetnostjo za razvoj različnih bolezni – od srčnih obolenj do duševnih motenj.
Vrste stresa, ki se je ne zavedajo
Ta raziskovanja dodatno potrjujejo, da ima finančni stres lahko resne dolgoročne posledice za naše zdravje, poleg tega pa lahko povzroči tudi številne socialne in psihološke težave. Čeprav se morda mnogi niti ne zavedajo te vrste stresa, je morda čas, da resno razmislimo o tem, kako upravljamo s svojimi financami, saj ima to lahko neposreden vpliv na naše fizično in duševno zdravje.
Dobro je vedeti …
Stres je naravni odziv telesa na spremembe ali izzive. Aktivira se tako imenovani odziv “boj ali beg”, kjer možgani sprožijo hormone, kot je Cortisol, ki pomagajo telesu ukrepati. Ko je stres kratkotrajen (akuten), je lahko celo koristen, saj izboljša budnost, motivacijo in odzivnost. Ko pa je stres kroničen (dolgotrajen) in telo ne dobi priložnosti za “počitek”, se začnejo pojavljati negativni učinki.
A pozor, kroničen stres lahko poveča srčni ritem, poviša krvni tlak in pospeši nastanek zamaščenosti žil. Dolgotrajni stres lahko oslabi obrambni sistem, poveča vnetja in s tem tveganje za bolezni. Stres lahko vodi do prebavnih motenj, težav s črevesjem, izgubo ali pridobivanje telesne teže. Pogosta sta nespečnost in razdražljivost; stres vpliva tudi na razpoloženje in kognitivne funkcije (spomin, pozornost).
(us; Foto: Pixbay)
