Kaj je HTML in kako je nastal?
HTML je kratica za Hyper Text Markup Language. V osnovi gre za jezik za označevanje s katerim se izdelujejo spletne strani, predstavlja osnovo spletnega dokumenta. Ste vedeli, da bo leta 2023 HTML praznoval trideseto obletnico svojega obstoja? Da, res je. Leta 1993 je bil javnosti prikazan HTML jezik, ki ga je ustvaril Tim Berners-Lee. Kaj vse moramo vedeti o kratici HTML, kaj nam lahko pove pri uporabi računalnika in vse ostalo?
Kaj je HTML?
HTML je kratica označevalnega jezika, ki je nujen za izdelavo spletnih strani. Hyper Text Markup Language nam pomaga pri opisovanju gradiv, ki jih želimo objaviti na spletnem mestu. Tako lahko z njim spreminjamo tudi stil pisave, njeno velikost in tip, prav tako pa vključujemo tudi druge datoteke, kot so slike, obrazci, tabele in podobno. Z njim določimo tudi strukturo in pomen delov samega dokumenta.
Z njegovo pomočjo tudi razumemo delovanje spletnih strani, ne glede na to, ali te temeljijo na jeziku HTML ali pa na kombinaciji s programskim jezikom. Tako tudi spletne strani, ki omogočajo interakcijo med samo stranjo in končnim uporabnikom, predstavljajo prej omenjeno kombinacijo.
V spodnji sliki lahko vidimo primer prikaza HTML kode posamezne spletne strani. Do te lahko na spletni strani običajno dostopamo s tipkovno kombinacijo CTRL + U.
Kako izdelamo HTML na hitro?
Načeloma lahko HTML izdelamo oziroma zapišemo v vsakem urejevalniku besedil. Ker je HTML zapisan v obliki elementov, ki so sestavljeni iz oznak v špičastih oklepajih. Najpogosteje jih zapišemo v parih, ki predstavlja začetno in končno značko. Znotraj le the pa lahko spišemo poljubna besedila in druge oznake, kar prepustimo kar oblikovalcu spletne strani.
Kaj je HTML datoteka?
Tudi pri HTML datoteki gre za običajno znakovno datoteko. To pomeni, da jo lahko urejamo in odpiramo z izbranimi urejevalniki besedil, kot je bilo to »aktualno« pri HTML kodi. Datoteke HTML imajo končnico .html ali .htm, zapisujemo pa jih v besedilnem urejevalniku. Prav takisto kot pri kodi HTML pa jih lahko pišemo v urejevalniku ali katerem od zmogljivejših orodij.
Zgodovina od začetka do danes
Pisalo se je leto 1991, ko je Tim Berners-Lee na CERN-u v Švici razvil Hypertect Markup Language ali HTML. Takrat je izdelal spletni strežnik, spletni brskalni in seveda urejevalnik dokumentov HTML. S pomočjo protokola HTTP ali Hyper Text Transfer Protocol pa je omogočil prenos podatkov med spletnim strežnikom in brskalnikom.
Na internetu je objavil specifikacije jezika HTML, protokola HTTP, programsko kodo za spletni strežnik, spletni brskalnik in urejevalnik dokumentov HTML. S tem je širši javnosti omogočil, da to programsko uporabljajo in razvijajo še naprej. Tako je bil Tim Berners-Lee eden najbolj, če ne celo najbolj zaslužnih, za eksplozijo interneta oziroma svetovnega spleta. Nastal je z jasno vizijo – da bo uporabljen na napravah, ki so priključene na svetovni splet. Te naprave so se seveda kar dodajale, saj so bile najprej mišljeni računalniki in industrijske naprave. Zdaj vemo, da je the naprav malo morje.
Seveda se HTML tu ni mogel ustaviti. Leta 1995 je bil pod kratico HTML 3.0 in pod iniciativo IETF (Internet Engineering Task Force) razvit že tretji naslednik izvorne kode. Po HTML+ in HTML 2.0 je jezik postal še bolj raširjen. Še vedno pa ni bilo doseženega dogovora o standardizaciji, kar se je spremenilo z ustanovitvijo World Wibe Web Consortium ali na kratko W3C. Delovna skupina, ki je bila zadolžena za HTML, je uspešno našla skupen jezik med raznimi izvajalci in leta 1996 se je pričela standardizacija HTML. Leto zatem je nastal jezik HTML 3.2.
Še v prejšnjem tisočletju je bil standardizan tudi HTML 4.01, sledila pa ji je različixa XHTML1. Ker je bil W3C nekoliko zaskrbljen glede prehoda iz HTML na XML, je bil ustvarjen prehodni jezik, ki je opravljal nalogo mosta med omenjenima jezikoma. Prav to je bil XHTML 1.
Več kot deset let je bil v pripravi XHTML 2, a so bili vsi trudi opuščeni leta 2012. Istega leta je kot nadomestilo izšel HTML 5, ki je združeval določene specifikacije HTML in XML, v pripravi pa so že nove posodobitve. HTML se ne ustavlja.
Od HTML do HTML 5 in dalje v prihodnost
Od svojega začetka je HTML doživel že kar nekaj sprememb, ki so ga pripeljale do današnje podobe.
HTML 1
HTML 1 je bil zelo preprost jezik, s katerim se je dalo opisovati le najbolj nujne elemente spletnih portalov oziroma strani. Seveda je moral obstajati tudi brskalnik, ki bi ga lahko podpiral, kar se je zgodilo prav leta 1993. NCSA je razvila brskalnik imenovan Mosaic, vse ostalo pa je praktično zgodovina.
HTML 2
Naslednik je v svoji osnovni različici vseboval vse elemente prehodnika, dodal pa je še nekaj svojih. Vse tja do leta 1997 je bil HTML 2 standard, ko je bilo govora o razvoju spletnih strani.
HTML 3
Z eksplozivnim vzponom interneta je bilo razvijalcev spletnih strani vse več. Vedno več je bilo tudi povpraševanja po opremljanju strani z določenimi elementi, ki jih takratni HTML še ni podpiral. Podjetje Netscape, takratni alfa in omega brskalnikov, je sam dodal elemente, ki jih je poznal tudi njihov brskalnik. Preostali ponudniki oziroma podjetja so skušali nadoknaditi zaostanek in poskušali s svojimi elementi in dodatki. Leta 1996 je bil tako predstavljen tudi HTML 3.0, ki mu je bilo dodanih kar nekaj novih možnosti. Ker pa so bili takratni brskalniki prepočasni in »preslabi«, če se izrazimo po domače, je tretja različica jezika hitro zamrla in se ni uveljavila.
Drugače je bilo s HTML 3.2, ki je postal prvi uradni standard, ki ga danes praktično vsi brskalniki podpirajo v celoti. Kot smo že omenili, je bil v tem času ustanovljen tudi W3C, ki je standardiziral jezik in razvoj le tega.
HTML 4
Sledile so nove spremembe v jeziku HTML, kar je bilo za pričakovati. Pomembna novost je bila seveda podpora slogom CSS, vse skupaj pa je presenetljivo hitro podprl Microsoft s svojim brskalnikom Internet Explorer. Takrat je propadel tudi brskalnik Netscape, ki mu to ni uspelo.
HTML 5
Med štirico in petico so se zvrstile še različice XHTML 1.0, XHTML 1.1 in XHTML 2.0, ki so predstavljale mešanico jezikov HTML in XML. Sledil je HTML 5, ki je prinesel morda celo največ novosti. Spremenjen je bil zapis meta oznak za DOCTYPE in kodiranje znakov. Prav tako se je poenostavila definicija tipa dokument, povečale pa so se možnosti na področju multimedijskih vsebin. S canvas možnostjo je bila vstavljena tudi opcija resolucijsko odvisnega platna, ki se uporabi za upodabljanje slik ali grafik. HTML 5 pripisujemo tudi prinos možnosti drag/drop in lokalno shranjevanje podatkov.
Avtor: Žiga Kastelic, FOTO: pixabay.com
