Je Applov ekosistem preveč zaprt? Tožba zaradi iClouda postavlja nova vprašanja
V sodobnem tehnološkem svetu, kjer so oblačne storitve postale nepogrešljiv del našega digitalnega življenja, so konflikti med velikani in zakonodajalci skoraj neizogibni. A redko se zgodi, da se tožbeni zneski gibljejo v milijardah. Prav to se dogaja podjetju Apple, ki se sooča z očitki o zlorabi monopolnega položaja pri svoji oblačni storitvi iCloud. Britanska potrošniška organizacija Which? trdi, da je Apple britanskim uporabnikom dolžan vrtoglavih 3,5 milijarde evrov. Kaj je torej res in kaj je le dimna zavesa?
5 GB brezplačne shrambe? Lepo, a dovolj za kaj?
Apple je ob uvedbi iClouda leta 2011 obljubil 5 GB brezplačne shrambe za svoje uporabnike – kar je bilo takrat solidna ponudba, saj so bile oblačne storitve še v povojih. Toda zdaj smo v letu 2024, ko ima povprečen pametni telefon na desetine gigabajtov fotografij, videov in drugih datotek. 5 GB? To je komaj dovolj za nekaj visokoresolucijskih video posnetkov mačk, kaj šele za celotno varnostno kopijo vašega telefona.
In kaj sledi, ko prostor zmanjka? Apple vam z veseljem ponudi razširitev – za mesečno naročnino, seveda. Kdo bi rekel, da je prehod iz brezplačne na plačljivo storitev skoraj predvidljiv? Which? trdi, da je ta praksa daleč od poštene, saj uporabnikom omejuje dostop do alternativ in jih s tem priklepa na Applov ekosistem.
Tretji ponudniki? Počakajte … kdo so že ti?
Težava, ki jo izpostavlja tožba, je ravno v tem: Apple uporabnikom svojih naprav ne omogoča varnostnega kopiranja podatkov pri tretjih ponudnikih oblačnih storitev. Čeprav je tehnično mogoče podatke ročno prenesti na računalnik ali drugo napravo, je to zamudno in nepraktično – posebej v času, ko pričakujemo, da bodo tehnologije poenostavile naša življenja, ne pa jih zakomplicirale.
Lahko bi rekli: “Pa zakaj bi Apple ponujal rešitve, ki niso njihove?” Res je, a hkrati ni. Konkurenčna zakonodaja obstaja zato, da se prepreči monopolizacija – uporabniki naj imajo svobodno izbiro, ne pa da so prisiljeni plačevati za storitve, ker drugih opcij praktično ni.
Je iCloud res predrag?
Eden ključnih očitkov je cena. Which? trdi, da je Apple zaradi monopolnega položaja zaračunaval previsoke cene naročnin na iCloud. Če primerjamo, Applova cena za 50 GB dodatnega prostora znaša približno 0,99 EUR mesečno. Na prvi pogled se to morda ne zdi pretirano, vendar je težava v tem, da uporabniki nimajo realnih alternativ. Še huje, Apple svoje uporabnike “zaklene” v ekosistem, kjer postane uporaba iClouda skoraj nujna za nemoteno delovanje naprav.
Kakšne posledice ima lahko tožba?
Če bo Apple v Združenem kraljestvu spoznan za krivega, se podjetje ne bo soočilo le z denarno kaznijo, ampak bo morda moralo spremeniti svoje poslovne prakse. To bi lahko pomenilo več svobode za uporabnike pri izbiri storitev shranjevanja podatkov in morebitno znižanje cen – kar bi lahko bil korak naprej za celotno industrijo.
Ironično pa bi lahko tožba, čeprav škoduje ugledu Appla, koristila podjetju na dolgi rok. Bolj pregledne in konkurenčne prakse bi lahko okrepile zaupanje uporabnikov, kar je v današnjem svetu, polnem tehnološkega nezaupanja, izjemno dragoceno.
Napisal: E. K.
Vir: X, Freepik