Najstarejši plazilski odtisi spreminjajo zgodovino evolucije življenja na kopnem
Na jugu Avstralije so raziskovalci odkrili fosilne odtise, stare približno 350 milijonov let. Gre za najzgodnejši znani dokaz, da so živali že tedaj živele povsem na kopnem. Odkritje postavlja časovni okvir razvoja prvih plazilcev oziroma amniotov za 35 do 40 milijonov let nazaj, dlje, kot je veljalo doslej. Po mnenju znanstvenikov je to spoznanje tako pomembno, da utegne zahtevati ponovno pisanje učbenikov biologije in geologije.
Do zdaj so strokovnjaki menili, da so se živali, ki so bile sposobne odlagati jajčeca zunaj vode in se gibati brez vleke trupa, razvile šele okoli 318 milijonov let nazaj. Novi dokazi iz Avstralije pa kažejo, da so bile te sposobnosti prisotne bistveno prej. To pomeni, da je prehod na življenje na kopnem potekal hitreje in bolj zgodaj, kot smo mislili. Najdba pa hkrati odpira nova vprašanja: kakšno okolje je omogočalo tak razvoj in kako so živali takrat sploh preživele?
Kaj povedo odtisi
Fosilne sledi so neverjetno jasne. Dolgi prsti, ostri kremplji, oblikovani za hojo po trdnih tleh. Kar pa resnično pade v oči: ni nobene črte, nobene vleke repa ali trupa. To pomeni, da se je žival gibala z dvignjenim telesom. Ne kot ribam podobni dvoživkarji, ampak že kot pravi plazilci, ki danes hodijo samozavestno po kopnem. Znanstveniki pravijo, da gre za zgodnje amniote, prednike plazilcev, ptic in sesalcev. Te sledi niso samo odtis noge v kamnu, ampak dokaz, da je bil način življenja teh bitij za svoj čas presenetljivo napreden, skoraj nepredstavljiv.
View this post on InstagramImate težave z zobmi? To so ordinacije, ki vas sprejmejo takojZobobol ne čaka. In tudi vi ne bi smeli! V času, ko so čakalne dobe v zobozdravstvu vse daljše, obstajajo rešitve, ki vam omogočajo hitro, strokovno in nebolečo obravnavo - brez čakanja in bre
Kdo stoji za raziskavo
Mednarodno ekipo vodita Per Erik Ahlberg z Univerze v Uppsali in John Long z Univerze Flinders. Poudarjata, da gre za eno najpomembnejših paleontoloških odkritij zadnjih let. Kot pravita, nam odtisi ne povedo le, kako je žival izgledala, ampak tudi, kako se je gibala in v kakšnem okolju je živela. Pri raziskavi so uporabili natančne metode datiranja sedimentov, primerjave z drugimi fosili ter računalniške analize, ki so potrdile tako starost kot pomen najdbe.
Nova vprašanja za znanost
Odkritje sproža tudi dilemo o geografskem izvoru prvih amniotov. Do zdaj je veljalo, da so se razvili v severnih predelih tedanjega superkontinenta, zdaj pa se nakazuje možnost, da so se pojavili tudi na jugu, v Gondwani. Če se to potrdi, bo treba znova razmisliti o razporeditvi in razvoju življenja na kopnem. Hkrati je to opomnik, da fosilni zapisi še zdaleč niso popolni – eno samo odkritje lahko prestavi časovnico za več deset milijonov let.
Odtisi iz Avstralije niso le okno v davno preteklost. So dokaz, da se zgodovina življenja na Zemlji piše sproti in pogosto na nepričakovane načine. Če lahko ena sama najdba premakne časovni okvir življenja na kopnem za več deset milijonov let, se postavlja vprašanje: kakšna presenečenja še ležijo skrita pod našimi nogami?
Pripravil: J.P.
Vir: Reuters, AP News, The Guardian
