Neznana vrsta? Lobanja, ujeta v steno grške jame, zmedla znanstvenike po vsem svetu
V grški jami Petralona, blizu Soluna, so raziskovalci našli lobanjo, ki po najnovejših analizah znova odpira razpravo med znanstveniki. Čeprav je bila odkrita leta 1959, vse kaže, da ne pripada sodobnemu človeku, temveč doslej neznani vrsti zgodnjih homininov. Nenavadna, v kamnino ujeta zgodba, ki noče utihniti.
Zakaj je fosil iz Petralone poseben
Odkritje je hitro dobilo status ene najpomembnejših evropskih paleontoloških najdb. Lobanjo, danes znano kot petralonski fosil, je ohranila apnenčasta stena, rezultat je presenetljivo dober. Datacije jo postavljajo nekje med 200.000 in 700.000 let, kar pomeni, da bi lahko spadala med prve evropske poseljence. Prav ta razpon v starosti pa je tisti, ki buri duhove, saj premika mejnike in razlag o tem, kdaj in kako so se naši sorodniki razširili po Evropi.
Znanstvena skupnost je razdeljena. Del raziskovalcev lobanjo uvršča k vrsti Homo heidelbergensis, predniku neandertalcev. Drugi opozarjajo na lastnosti, ki ne sedijo v nobeno znano polje, od oblike lobanjske kupole do velikosti možganske votline in podrobnosti čeljusti. Gre za mešanico znakov, ki je hkrati znana in tuja, zato so interpretacije previdne.
Nova datiranja, starejša zgodba
Dodatno olje na ogenj so prilila novejša datiranja, ki predlagajo, da je fosil morda starejši, kot se je domnevalo. Če bi to potrdili, bi morali premisliti časovnico prihoda homininov v Evropo, govorili bi o valovih poselitve, ki so se zgodili prej, kot smo si predstavljali. To ne bi bila le kozmetična sprememba, temveč popravek zemljevida človeške preteklosti.
Genetskih podatkov je malo, morfoloških analiz veliko, zaključka pa še ni. Nekateri strokovnjaki vidijo v fosilu prehodno obliko, most med Homo erectus in neandertalcem. Drugi ostajajo pri oceni, da gre za doslej neopisano kombinacijo značilnosti. Dokler ne bomo imeli več primerkov ali bolje ohranjenih vzorcev, bo Petralona ostala trd oreh.
Uganka, ki nas drži budne
Lobanja iz Petralone je ena tistih najdb, ki zadržijo pozornost desetletja, ker preprosto ne dajo hitrega odgovora. Njena kamnita niša je postala vitrina za vprašanja, ki jih imamo o sebi, kdo smo bili, kdaj smo prišli in kako smo se razvijali. Zgodovina človeštva očitno še ni dokončno zapisana, pod evropsko površino pa so morda še poglavja, ki čakajo na svoj trenutek.
Pripravil: J.P
Vir: LadBible, ScienceAlert, National Geographic
