Po 225 letih iz morja vstala vojna senca: pri Köbenhavnu odkrili dansko ladjo, ki jo je potopila Nelsonova flota
Pod dnom köbenhavnskega pristanišča so arheologi našli razbitine ladje Dannebroge, ene najbolj znanih danskih vojnih ladij iz začetka 19. stoletja. Odkritje ni pomembno le za zgodovino, ampak tudi za znanost: raziskovalci v skoraj ničelni vidljivosti preučujejo ostanke ladje, ki je leta 1801 zagorela, jo je zaneslo po vodi in jo je nato raznesla silovita eksplozija. Raziskave potekajo tudi zato, ker bo območje kmalu zajela gradnja nove mestne četrti Lynetteholm.
Köbenhavn: Nekatere zgodbe se iz morja ne vrnejo nikoli. Druge potrebujejo več kot dve stoletji. Prav to se je zdaj zgodilo pri danski prestolnici, kjer so pod plastmi mulja in temne vode odkrili razbitino ladje Dannebroge, nekdanje paradne ladje danske mornarice. Za Dance to ni le arheološka najdba, ampak vrnitev prizora iz enega najbolj bolečih poglavij njihove pomorske zgodovine.
Ladja, ki je najprej zagorela, nato pa izginila v temi
Dannebroge je bila leta 1801 v samem središču bitke pri Köbenhavnu, ko je britanska flota pod poveljstvom admirala Horatia Nelsona napadla dansko mornarico. Ladja je bila ena glavnih tarč napada. Topovski ogenj je razdejal njen zgornji del, vžigalne granate pa so zanetile požar na krovu. Poškodovana ladja je nato počasi drsela proti severu, dokler je ni raznesla eksplozija, katere odmev naj bi takrat slišali po vsem mestu.
Tukaj se zgodba ne ustavi, ampak se pravzaprav šele začne. Tisto, kar je bilo desetletja predvsem legenda iz knjig in slik, je danes postalo fizičen dokaz preteklosti. Raziskovalci ne preučujejo le potopa slavne ladje, ampak poskušajo razumeti, kako je bilo v resnici videti življenje in umiranje na lesenem vojnem plovilu v času, ko so topovske krogle lomile ladijski trup, največ škode pa niso povzročali izstrelki sami, temveč smrtonosni drobci lesa, ki so leteli po krovu.
Kaj so arheologi že našli?
Podvodna ekipa je med raziskavami že odkrila dva topova, dele uniform, kovinske oznake, čevlje, steklenice in celo del spodnje čeljusti. Prav ta najdba je ena najbolj pretresljivih, saj bi lahko pripadala enemu od 19 članov posadke, ki po bitki niso bili nikoli uradno najdeni. V enem samem trenutku se velika zgodovina zoži na posameznega človeka. Na mornarja, ki je bil tam, ko je ladjo zajel ogenj.
To daje najdbi poseben sci-tech naboj. Ne gre samo za razbitino, temveč za nekakšno časovno kapsulo. Vsak predmet, od topa do obrabljenega čevlja, pomaga sestavljati natančnejšo sliko vsakdana na ladji, njene opreme, načina bojevanja in zadnjih minut pred uničenjem.
Zakaj je raziskovanje tako zahtevno?
Razbitina leži približno 15 metrov globoko, v usedlinah in skoraj popolni temi. Potapljači pogosto ne vidijo skoraj ničesar, zato morajo predmete iskati z rokami. Eden od arheologov je razmere opisal skoraj tako, kot da bi moral pod vodo gledati s prsti namesto z očmi. Poleg tega so na območju še topovske krogle in drugi nevarni ostanki bitke, ki dodatno otežujejo delo.
Kljub temu raziskovalci niso tavali na slepo. Velikosti lesenih ostankov so primerjali s starimi risbami ladje, dodatno potrditev pa je dalo dendrokronološko datiranje, metoda določanja starosti lesa po letnicah. Prav ta kombinacija klasičnega zgodovinopisja in sodobne analize je pomagala potrditi, da gre res za Dannebroge.
Bitka s časom pod morsko gladino
Odkritje ima še eno plast napetosti. Območje bo kmalu del velikega projekta Lynetteholm, nove stanovanjske četrti sredi köbenhavnskega pristanišča, ki naj bi jo gradili še desetletja. To pomeni, da arheologi ne raziskujejo samo iz radovednosti, ampak tudi zato, ker poskušajo iz vode rešiti košček zgodovine, preden ga dokončno prekrije sodobno mesto.
Dannebroge je bila dolgo vojna senca iz preteklosti. Zdaj pa znova dobiva obliko, težo in glas. Ne kot slavna legenda, ampak kot resnična ladja z resničnimi ljudmi na krovu. In prav zato je to odkritje toliko več kot le še ena arheološka novica. Je redek trenutek, ko zgodovina dobesedno pride na površje.
Pripravil: J.P.
Vir: AP.
