Prvi fosili žuželk v jantarju iz Južne Amerike razkrivajo starodavni amazonski gozd
V Ekvadorju, v navadnem peščenjakovem kamnolomu, so raziskovalci naleteli na nekaj, kar je skoraj težko verjeti. V kosih jantarja, starih okoli 112 milijonov let, so našli ujete žuželke. To so najstarejši primerki jantarja, odkriti na južni polobli, in s tem se odpre povsem novo poglavje v zgodbi o razvoju amazonskega gozda v času dinozavrov.
Če smo do zdaj o takih odkritjih brali predvsem v povezavi z Azijo ali Evropo, tokrat prvič pogledamo skozi »okno« v preteklost Južne Amerike.
Zakaj je odkritje posebno
Večina starega jantarja, stara 100 do 130 milijonov let, je bila najdena na severu, nikoli v delih nekdanje Gondvane. Južna Amerika, Afrika, Antarktika, Avstralija, dolgo je bilo vprašanje, zakaj tam ni nobenih dokazov.
In zdaj jih je. V Ekvadorju so našli muhe, hrošče, ose in celo mravlje, vse ujeto v drevesno smolo, ki je obstala milijone let. Nenavaden občutek, nekaj tako drobnega, a tako pomembnega.
Kaj razkrivajo fosili
Ekipo je vodil Fabiany Herrera iz Field Museum v Chicagu. Na robu današnjega amazonskega bazena so izkopali stotine kosov jantarja. Poleg žuželk so odkrili še cvetni prah, listje in dele starih dreves. Med najzanimivejšimi – list praproti, ki priča o tem, da je bila takratna vegetacija precej drugačna od današnje.
Takratni svet Amazonije je bil poln praproti in iglavcev. Tudi »opičja uganka«, drevo z zanimivim imenom, ki ga danes v teh krajih ne najdemo več, je bila del te pokrajine.
Scientists have discovered prehistoric insects preserved in amber for the first time in South America, providing a fresh glimpse into life on Earth at a time when flowering plants were just beginning to diversify and spread around the world. https://t.co/Iv79h9w7PI
— CBS News (@CBSNews) September 20, 2025
Evolucijski pomen
Žuželke v jantarju so dragocen dokaz, kako so se začele prve interakcije med cvetočimi rastlinami in opraševalci. Prav v tem času so cvetnice osvajale svet in oblikovale temelje za kompleksne ekosisteme, ki jih poznamo danes.
Odkritje pomaga zapolniti vrzel – manjkajoči člen, ki ga paleontologi že dolgo iščejo. Odnos med rastlinami in živalmi ni nastal čez noč, ampak skozi milijone let opaznih sprememb.
Pogled v prihodnost
Amazonija se nam danes zdi skoraj večna. A jantar nas spominja, da se je skozi milijone let večkrat spremenila. Raznoliki ekosistemi so nastajali, izginjali, prehajali drug v drugega. Razumevanje teh sprememb je nujno, še posebej danes, ko je gozd pod pritiskom – krčenje, podnebne spremembe, človeški vpliv.
Herrera opozarja: amazonski gozd je bil vedno dinamičen, a današnji izzivi prihajajo hitreje, kot bi dopuščala narava. In to je razlika, ki jo je težko prezreti.
Pripravil: J.P.
Vir: Field Museum, National Geographic, Science Advances, BBC Science.
