500.000 ljudi, morje luči – kaj lahko Slovenci končno priznamo Hrvatom?
Zagreb, 5. julij 2025 – Nekaj po osmi zvečer. Zagreb se ni le zbudil – stresel se je. Pred nekdanjim hipodromom, nekoč prostor za dirke konj, danes oder za tisoče glasov, se je zbralo več kot 450.000 ljudi. Policija ocenjuje blizu pol milijona. Organizatorji pravijo: 504.000.
Zrak? Nabit. Z emocijami, s pesmimi, s simboli. Droni so risali križe nad glavami. Bakle so gorele rdeče. Cerkev in domovina. Domači kraj in mati. Vse v enem. To ni bil le koncert – bila je manifestacija.
Thompson, Marko Perković, je v uri in pol pritisnil na vse tipke, ki jih Hrvaška pozna. Vera. Dom. Družina. In, da – tudi zgodovina. Tudi tista temna. Ustaški pozdrav »Za dom spremni« se je sekal med ljudmi, čeprav ga organizatorji (uradno) niso dovolili. Policija? Okoli 6.500 pripadnikov. Na strehah strelci, v zraku helikopterji. Tudi vojska. In vendar – brez enega samega incidenta. Tako vsaj trdi policija (vir: Jutarnji list).
Na prizorišču tudi nekdanji slovenski premier Janez Janša. Na omrežju X je zapisal:
»Morje luči, vere in domoljubja. Čestitke, sosedi! 🇸🇮 & 🇭🇷
500.000 ljudi, predvsem mladih, in nobenega incidenta. ✌️
Manifestacija večnih vrednot naše civilizacije, izražena tudi v besedah Ivana Cankarja: ‘Mati, domovina, Bog…’«
Morje luči, vere in domoljubja. Čestitke, sosedi! 🇸🇮 & 🇭🇷
— Janez Janša (@JJansaSDS) July 6, 2025
500.O00 ljudi, predvsem mladih, in nobenega incidenta. ✌️
Manifestacija večnih vrednot naše civilizacije, izraženih tudi v besedah Ivana Cankarja:
“Mati, domovina, Bog…”#thompsonkoncert pic.twitter.com/yvLMs8lRXI
Reakcije na njegov zapis? Številne. Od navdušenja do opozoril pred »normalizacijo skrajnosti«. A tisto, kar se zdi nedvomno: koncert je pustil pečat. In ne samo na Hrvaškem.

Če bi Marko Perkovič Thompson opeval in risal krvavo zvezdo, bi ga zblojeni levičarji častili.
— Janez Janša (@JJansaSDS) July 6, 2025
Ker pa poje o veri v Boga in ljubezni do domovine ter riše simbole miru, odpuščanja in ljubezni do bližnjega – ga zmerjajo z ustašem. pic.twitter.com/fXHXWMRqsO
Simbolizem
Od križev do zastav, od bakel do molitve. Vse se je dogajalo hkrati. Težko bi rekli, da je bil le koncert. Bolj ritual. Kolektivna molitev za narodovo identiteto. Hrvaška je tisti večer pela iz vsega grla.
Hrvaška televizija HRT je poročala o »največjem koncertu v zgodovini države«. Priprave? Vojaški nivo. Na terenu tudi 17 nujnih reševalnih ekip, zasilna bolnišnica s 200 posteljami in rezervna logistika (vir: Večernji list).
In Slovenija?
Pravijo, da so nam postavili ogledalo.
To, kar smo gledali v Zagrebu, je nekaj, česar v Sloveniji (skoraj) ne poznamo. Masovni dogodek, kjer se govori o domovini ne zaključijo s sarkazmom. Kjer vera ni tabu. Kjer simboli niso politična minska polja.
Iskrenost
Ljudje so verjeli. V to, kar so peli. Nič ni bilo na silo. Tudi če so se pojavili simboli iz mračnih obdobij – ljudje so peli. Kot da želijo nekaj povedati. Hrvaška zna stati za svojo zgodbo. Kaj pa mi?
Mladi
Tisti, ki jih je pogosto težko prepričati, da pridejo na volišče. Tokrat jih je bilo ogromno. Po ocenah medijev celo do 40 % vseh obiskovalcev. Od 18 do 35 let. Mnogi z zastavami, mnogi z molitvijo. Ne na TikToku. Na travi, z baklo v roki.
Simboli vere, domovine, družine
Pri nas skoraj nevarne besede. V nekaterih krogih sinonim za »nazadnjaštvo«. Tam? Osnova. Hrvaška je s temi simboli zgradila večer. In skupnost.
Politika? Ne na ta večer.
Pravzaprav je bil to dogodek nad politiko. Brez strankarskih zastav. Brez govornikov, ki bi nabirali točke. Janša ni nagovarjal, le opazoval. Zapisal misel. Mnogi so se strinjali. Nekateri se (glasno) niso. A če kaj, je pokazal, da je dogodek presegal politične delitve.
Komentarji?
- »Bravo ga. Milena… kako daleč in ubogi smo mi ‘Slovenčki’… pozabljamo na dom, družino, vero.«
- »Res je… pri nas je pa vse problem.«
- »Takšne množice pri nas ne znamo organizirat. Mi smo razsuti, zamenjamo domoljubje z korupcijo.«
- »Ne zmanjkalo je ljubezni do domovine, ampak sposobnosti sobivanja in kritičnosti.«
To niso komentarji fanatikov. To so refleksije. Tiste tihe, notranje. Ki se jih redko sliši na glas.
Zgodovinski kontekst in današnji kontekst.
Hipodrom Zagreb je Thompsonu služil že leta 2007, takrat za 60.000 ljudi. Leta 2025? Osemkrat več.

Spomnimo: »Za dom spremni« je bil pozdrav ustaškega režima med letoma 1941 in 1945. Danes je uporaba kazniva v več državah EU, tudi v Avstriji in Nemčiji. Na Hrvaškem ostaja v sivi coni. Policija tokrat ni prijela nikogar, kljub nekaterim zapisom in izjavah. Tudi to pove nekaj o razliki v dojemanju zgodovine.
Kaj nas uči ta večer?
| Ključni poudarki koncerta | Premislek za nas |
|---|---|
| Pripadnost | Slovenci potrebujemo prostor, kjer lahko to izrazimo brez strahu. |
| Mladi | Treba jih je nagovoriti drugače. Z vrednotami, ne le s pop kulturo. |
| Organizacija | Hrvati so pokazali, da se da. Varno. Brez incidentov. |
| Nad politiko | Včasih narod potrebuje nekaj, kar presega barve. |
In sklep?
Thompsonov koncert ni odgovor. Je pa vprašanje.
Ali znamo Slovenci stati za svojimi vrednotami?
Ali znamo domoljubje ločiti od ekstremizma?
Ali znamo povedati, da nam je mar?
»Morje luči, vere in domoljubja,« je zapisal nekdanji premier.
Vir: AP News, Jutarnji list, Večernji list
Pripravil: N. Z.