
Izpad slovenske poslanke požel kritike: Joveva govorila tako, da je nihče ni razumel!
Evropski parlament je že večkrat prizorišče burnih razprav, a tokrat so pozornost pritegnili slovenski poslanci, ne zaradi vsebine, temveč zaradi jezika, ki so ga izbrali. Očitno je, da nekateri ne želijo ali pa preprosto ne morejo govoriti v slovenskem jeziku, čeprav imajo za to vso podporo in zagotovljeno tolmačenje.
Irena Joveva v srbščini – presenečenje ali premišljena poteza?
Slovenska evropska poslanka Irena Joveva (Renew/Svoboda) se je na nedavni seji odločila spregovoriti v srbščini, kar je povzročilo kar nekaj dvignjenih obrvi – ne le med evropskimi poslanci, ampak tudi v domači javnosti. Njeno sporočilo je bilo namenjeno srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću, govorila pa je o protestih in boju za pravico v Srbiji.
Njene besede so bile povedane v znak podpore Srbom, kjer se odvijajo protesti:
V svojem govoru se je obrnila na srbskega predsednika Aleksandra Vučića, pri čemer je poudarila, da naj on “piše učbenik o boju proti barvnim revolucijam”, medtem ko naj protestniki pišejo “učbenik o zmagi”. Zaključila je s sporočilom, da dobro vedno premaga zlo in da narod, ki išče pravico, ne more biti poražen.
Čeprav vsebinsko ne nujno sporno, pa se je hitro pojavilo vprašanje: kdo jo je pravzaprav razumel? Srbščina namreč ni uradni jezik EU, tolmači je niso prevedli, kar pomeni, da je njen govor ostal brez širšega učinka.

Tako je hitro sledila pripomba ene izmed evropskih poslank, ki je opozorila:
“Excuse me please. I understand you want this symbol of speaking Serb but nobody of the colleagues understands because there is no translation so please stick to languages that we translate. Thank you.”
Se je Joveva s to potezo želela približati srbskim protestnikom ali je želela izzvati debato? Kakorkoli že, dejstvo je, da Evropski parlament omogoča tolmačenje v 24 uradnih jezikov EU – slovenski jezik je eden izmed njih, a poslanka se ga ni odločila uporabiti.
Prebilič & Joveva v @EUparliament z żlahtno materinščino Vučića. https://t.co/GI1ojIMA8u
— Aleš Hojs (@aleshojs) February 12, 2025
Ni edini primer – tudi Prebilič spregovoril v srbščini
Podobno presenečenje je pred tem pripravil tudi Vladimir Prebilič (Zeleni/Vesna), ki se je odločil govoriti v srbščini, s čimer je želel izraziti solidarnost z žrtvami političnega nadzora v Srbiji in tragedije v Novem Sadu. Posledice? Ponovno nepreveden govor in opozorilo iz parlamenta.
Slovenijo furajo Srbi in njihove pudlice in Prebilič to dobro ve, zato jim je malo v rit lezu. pic.twitter.com/V9kzyUP0q2
— Ciril 🇸🇮 🇵🇱 (@CirilJenko) December 17, 2024
Njegov govor je bil, kot poroča Žurnal24, prav tako prekinjen, saj poslanci niso razumeli sporočila. Čeprav se je kasneje opravičil, se postavlja vprašanje: zakaj slovenski poslanci tako radi posegajo po jezikih, ki jih uradne institucije EU ne prevajajo?
A že 10,3 % volilcev v Sloveniji si želi,da govorimo srbsko ? Vladimir Prebilić je nosilec te liste. pic.twitter.com/NUnf6Wibvu
— Aleš Hojs (@aleshojs) December 17, 2024
Slovenci v Evropskem parlamentu – angleščina, francoščina, zdaj srbščina?
To ni prvič, da slovenski politiki v Evropskem parlamentu izberejo nenavadne jezikovne rešitve. Nekateri redno uporabljajo angleščino, čeprav imajo na voljo tolmačenje v slovenščino. Spomnimo se Tanje Fajon, ki pogosto nastopa v angleščini ali francoščini. Tokrat pa smo priča še novemu fenomenu – izbiri jezika, ki sploh ni v prevajalskem sistemu EU.
Kako ti sploh na kraj pameti pade, da govoriš v tujem jeziku kot izvoljeni poslanec in predstavnik Slovenije v Evropskem parlamentu? #sramota pic.twitter.com/urdb9yZ2l4
— Edvard Kadič (@EdvardKadic) February 13, 2025Odkrili smo skrivnost uspešnih podjetij: Ta poteza bo podvojila produktivnost vseh zaposlenih!V sodobnem delovnem okolju, kjer večino časa preživimo sede, se vedno več ljudi sooča z zdravstvenimi težavami, kot so bolečine v hrbtu, vratu in zapestjih. Dolgotrajno sedenje zmanjšuje konce
Povprečen slovenski državljan se morda upravičeno vpraša: zakaj naši poslanci ne govorijo slovensko, če imajo to možnost? Je v ozadju strategija, osebna preferenca ali zgolj simbolično dejanje, ki pa v praksi nima učinka?
V razpravah o ključnih evropskih vprašanjih je pomembno, da so sporočila jasna in razumljiva za vse udeležence. Govorjenje v jeziku, ki ni preveden, se zdi kot politična gesta brez prave teže – ali je bil to torej res pravi način za izražanje solidarnosti?
Kakšne so posledice?
Evropski parlament je v tem trenutku soočen z več pomembnimi izzivi – širitev EU, vojna v Ukrajini, podnebne spremembe, reforma migracijske politike. V tem kontekstu se takšne poteze hitro izgubijo med resnično pomembnimi razpravami.
Poleg tega ostaja ključno vprašanje: kaj sledi? Se bodo slovenski poslanci v prihodnje držali uradnih jezikov EU ali bomo priča še več tovrstnim eksperimentom?
Slovenija je ena izmed članic Evropske unije z lastnim uradnim jezikom, ki ga institucije prevajajo. Mar ni smiselno, da ga poslanci dejansko uporabljajo?
Pripravil: N. Z.
Vir: STA, www, X