Kako družbena omrežja vplivajo na odnose? Če se prepoznaš v tem, imaš problem (in nisi edini)
Družbena omrežja na odnose vplivajo tako, da povečajo pogostost stikov, hkrati pa okrepijo primerjanje, nesporazume in občutek nadzora. Če jih uporabljamo kot dopolnilo odnosu, so lahko koristna; če postanejo prostor preverjanja, tekmovanja in stalne dosegljivosti, pogosteje prinesejo konflikte. Ključni dejavniki so meje (kaj je “ok” in kaj ne), način komunikacije in to, ali splet nadomešča pogovor v živo.
Zakaj družbena omrežja tako hitro sprožijo ljubosumje ali negotovost?
Ker dajejo veliko “signalov”, ki jih je lahko narobe prebrati: kdo je všečkal objavo, kdo je pogledal zgodbo, komu se je nekdo pridružil v komentarjih, zakaj ni odgovoril, če je bil “online”. V partnerskih odnosih se to pogosto prevede v dvom o namerah ali zvestobi, čeprav je realni razlog lahko povsem banalen (utrujenost, delo, slab dan).
Tak vzorec ni le občutek “v glavi”. Pew Research Center je že v svojih raziskavah o romantičnih odnosih in družbenih omrežjih pokazal, da del uporabnikov poroča o ljubosumju ali negotovosti zaradi dogajanja na družbenih omrežjih, medtem ko večina tega ne doživlja, kar nakazuje, da je učinek močno odvisen od posameznika in odnosa.
Kdaj družbena omrežja odnose dejansko krepijo?
Kadar imajo jasno vlogo: ohranjanje stika, koordinacija, deljenje pomembnih trenutkov, ne pa preverjanje in tekmovanje. To je posebej opazno pri:
- odnosih na daljavo (partnerja, družina v tujini),
- prijateljstvih, ki bi brez spleta sčasoma zamrla,
- podpornih skupinah, kjer ljudje najdejo informacije ali razumevanje.
V Sloveniji je uporaba med mladimi zelo razširjena: Statistični urad RS navaja, da je leta 2024 91 % mladih (16–29) uporabljalo internet za spletna družbena omrežja (EU povprečje 88 %). To pomeni, da so odnosi pri tej starostni skupini pogosto “hibridni”, delno v živo, delno prek platform.
Kdaj družbena omrežja odnose slabijo?
Najpogosteje takrat, ko preklopijo v tri vloge: nadzor, primerjanje in nadomestek pogovora.
1) Nadzor (»partner monitoring«): preverjanje sledilcev, všečkov, sporočil, “zadnje aktivnosti”. Raziskava v reviji Cyberpsychology, Behavior, and Social Networking (Elphinston & Noller, 2011) je pokazala povezavo med t. i. “Facebook intrusion” (vsiljiva, pretirana vpetost) in nižjim zadovoljstvom v odnosu – učinek pa je šel prek ljubosumnih misli in vedenj nadzora.
2) Primerjanje: odnos začne tekmovati z urejeno podobo drugih (romantične geste, potovanja, popolne fotografije). Te objave niso “laž”, so pa selekcija. Če jih jemljemo kot realno merilo, pogosto ustvarijo občutek, da je z našim odnosom nekaj narobe.
3) Nadomestek pogovora: ko se težke teme rešujejo prek sporočil, se povečata možnost napačne interpretacije in stopnjevanje konflikta (brez tona glasu, mimike, takojšnje razlage). Sherry Turkle (MIT) v svojih javnih nastopih in delih opozarja, da lahko tehnologija ustvari občutek povezanosti, a osiromaši pogovor, če postane “bližnjica” mimo odnosne zahtevnosti.
Ali drži, da družbena omrežja “povzročajo” razhode?
Bolj natančno: družbena omrežja lahko pospešijo razhod, če že obstajajo težave (nezaupanje, slaba komunikacija, nejasne meje), ker prinesejo več povodov za dvom in več priložnosti za skrivnosti. Pri stabilnih odnosih so pogosto nevtralna ali koristna.
Pri tem je pomembno ločiti dve stvari:
- platforma (orodje) ne sprejme odločitve,
- vedenje (skrivanje, flirt, nadzor, pasivno-agresivna tišina) pa ima posledice.
Tudi novejše raziskave o uporabi Instagrama kažejo, da lahko daljši čas uporabe pri delu parov sovpada z nižjim zadovoljstvom v odnosu, to pa z več konflikti, kar podpira idejo o posrednem vplivu prek dinamike odnosa, ne prek ene same objave.
Kaj če se partnerja o “pravilih” uporabe sploh ne pogovorita?
Takrat pravila nastanejo sama, običajno v obliki zamer. V praksi to pomeni, da eden razume všečkanje fotografij kot nepomembno, drugi pa kot prestop meje. Ena oseba vidi deljenje gesel kot znak zaupanja, druga kot izgubo zasebnosti.
V takih primerih je koristno konkretno razjasniti:
- Kaj je za naju flirt in kaj ni?
- Ali je “ok” dopisovanje z bivšimi? Kdaj postane problem?
- Kako hitro pričakujeva odgovor? Kaj pomeni tišina?
- Kaj deliva javno o odnosu in česa ne?
To niso “prepovedi”, temveč dogovor o varnosti odnosa.
Ali drži, da so mladostniki zaradi družbenih omrežij nujno bolj osamljeni?
To je mit v absolutni obliki. Dejstva so bolj mešana: učinki so odvisni od vsebine, časa in tega, ali splet nadomešča odnose v živo. Slovenski viri o duševnem zdravju mladih poudarjajo, da so nove tehnologije in družbena omrežja pomembno področje raziskovanja in ukrepanja, prav zato, ker so del vsakdana in se povezujejo z odnosi, stresom in počutjem.
Praktično pravilo: če družbena omrežja povečajo podporo (stik, skupnost, pomoč), so lahko plus; če povečajo primerjanje, izključevanje ali konflikte, so minus.
Kaj pomeni “lokalni kontekst” v EU in Sloveniji?
V EU se poudarek vse bolj premika tudi na sistemska tveganja platform. Evropska komisija v okviru Digital Services Act (DSA) objavlja preglede sistemskih tveganj na zelo velikih platformah (npr. tveganja za temeljne pravice, varnost, škodljive vsebine) in ukrepe, ki jih platforme uvajajo. To neposredno zadeva tudi odnose, ker vpliva na to, kaj algoritmi potiskajo v ospredje in kako pogosto ljudje doživljajo pritisk, primerjanje ali konfliktne vsebine.
Za Slovenijo je realnost preprosta: uporaba je visoka, zato je smiselno govoriti o “digitalni higieni” odnosov enako kot o komunikaciji v živo.
Pripravil: J.P.
Vir: Pew Research Center, Cyberpsychology, Behavior, and Social Networking, MIT – Sherry Turkle, Statistični urad RS, European Commission – Digital Services Act, NIJZ
