Martin Golob Iskreno o babici: »Ni bila več za nobeno rabo …« (VIDEO)

V novi epizodi podcasta Kdo kakor On je Martin Golob razgalil del svoje mladosti, ki ga nosi globoko v srcu. Njegova izpoved o babici je ganila gledalce – nežna, boleča in presenetljivo univerzalna.

Zgodba, ki se dotakne vsakogar

Tokrat je Golob v goste povabil redovnico Emanuelo Žerdin, medicinsko sestro in oskrbnico v hiši Hospic. Pogovor je bil brez rokavic – o staranju, minljivosti, evtanaziji, trpljenju in dostojanstvu. A trenutek, ki je utišal studio in gledalce, je prišel, ko je duhovnik spregovoril o svoji babici.

Njegove besede niso bile naučene niti olepšane. Bile so resnične.

»Sedela je na kišti za drva in jokala«

Golob se je spomnil prizora iz otroštva, ki ga spremlja še danes. Babica, utrujena, s težavo pri hoji, je sedela pri šporhetu na leseni kišti. In jokala.

Ko so jo vprašali, zakaj, je le tiho rekla: »Nisem več za nobeno rabo.«

Te besede, ta tiha bolečina – to je trenutek, ki ga kot otrok nikoli ne pozabiš. Golob je opisal, kako ga je pretreslo, da je nekdo, ki ga imaš rad, prepričan, da nima več vrednosti.

Očetove besede, ki bi jih morali slišati vsi

A zgodba se tam ni končala. Njegov oče je babici odgovoril nežno, skoraj svetniško:

»Ja mama, saj niste zato, ker bi vas nekaj rabili… Saj je tako lepo, ker ste.«

To je stavek, ki nosi srž pogovora – vrednost človeka ni v uporabnosti, temveč v tem, da je.
Da obstaja. Da ljubi in je ljubljen.

Odkrijte, kako do zobozdravstvenih storitev po skoraj 3-krat nižjih cenah

Ali ste vedeli, da lahko za povsem enako zobozdravstveno storitev v različnih klinikah plačate tudi do trikratno razliko v ceni? Da – razlike so lahko osupljive, in prav zaradi tega je izbira prav

Dotaknila sta se tem, ki jih prevečkrat potiskamo stran

Golob in sestra Emanuela sta odprla teme, o katerih se družba nerada pogovarja: ali so starejši res breme? Kje je meja med dostojanstvom in trpljenjem? Kako razumemo smrt? In kdaj se pogovor o evtanaziji spremeni iz etičnega v človeškega?

Njune besede so bile nežne, premišljene in povsem brez političnega naboja – le pogovor o življenju, vrednotah in tem, kaj pomeni biti človek.

Zakaj je trenutek z babico tako močno zadel?

Morda zato, ker se je vsak izmed nas vsaj enkrat znašel ob nekom, ki je mislil, da ni več potreben.
Morda pa zato, ker nas je Golob spomnil na nekaj, kar v hitrem svetu pozabljamo:

Človek ni »koristen« ali »nekoristen«. Človek je. In to je dovolj.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook