»Ne, nisem bila privilegirana!« – Iz bolniške postelje poslanka razkrila, kaj se ji je zgodilo

LJUBLJANA – Nataša Sukič iz bolniške postelje: “Ne, nisem bila privilegirana. In prav to je najdragocenejše.”

Ko besede politike postanejo izpoved pacientke. Ko pohvala javnemu zdravstvu ne pride iz govorniškega odra, ampak neposredno iz bolniške sobe. In ko se pokaže, kaj pravzaprav pomeni solidarnost.

Na družbenih omrežjih se je pojavila objava, ki ni bila le zahvalna gesta – bila je osebna izpoved, družbeni komentar in politična izjava v enem dihu. Poslanka Levice, Nataša Sukič, je javnosti razkrila, da je bila hospitalizirana na nevrokirurškem oddelku ljubljanskega UKC. S tem ni le delila svoje izkušnje kot pacientka – temveč je pokazala tudi ogledalo zdravstvenemu sistemu. In javnosti. In – ne nazadnje – svoji lastni politični sferi.

»Ko ležiš tam, ne šteje bančna kartica. Samo zdravstvena.«

Na Facebooku se je Sukič zahvalila zdravniškemu osebju – nevrokirurgu dr. Porčniku, sestram, anesteziologom. Brez patetike, a z vidno hvaležnostjo. Hkrati pa je zapisala nekaj, kar je močno odmevalo:

»Ko se človek znajde v situaciji, ko potrebuje njihovo nego in skrb, zares ve, kaj pomeni javno zdravstvo, ki ne loči med revežem in bogatašem. In ki še, kako dobro loči med zdravstveno in bančno kartico.«

To ni bil zgolj zapis o osebnem zdravljenju. Bil je komentar družbenega stanja. Opozorilo, da javnega zdravstva ne smemo jemati za samoumevno. Ne zdaj. In ne v prihodnje.

Kapilarna vlaga: nevidna grožnja za vaš dom in trajna rešitev

Ste v svojem domu že opazili mokre madeže na stenah, odstopanje ometa ali neprijeten vonj po vlagi? Morda že imate opravka z eno najpogostejših, a pogosto spregledanih težav, ki predstavlja nevid

Nevrokirurgija – kjer status zbledi

Sukič ni pojasnila vseh podrobnosti – a dejstvo, da je pristala prav na nevrokirurgiji, pove dovolj. To niso banalne težave. Tam zdravijo zaplete, ki lahko človeku za vedno spremenijo življenje.

A v njeni pripovedi je bolj kot diagnoza v ospredju to, da so se do nje – kot pravi – vedli povsem enako kot do drugih. Brez političnih zaznamb, brez privilegijev.

»Ne, nisem bila privilegirana! In to je tisto najdragocenejše pri našem javnem solidarnem zdravstvu; prav vsi smo enaki.«

Podpora ljudi

Zapis se je razširil hitro. Facebook objava je v nekaj urah prejela na desetine komentarjev. Večinoma podpornih. Ljudje so ji zaželeli okrevanje, delili svoje izkušnje iz bolnišnic – pozitivne. Nekateri pa so kljub vsemu izrazili kanček dvoma. Ali res? Ali poslanci niso vedno nekoliko bolj vidni?

In prav zato se je Sukič še enkrat oglasila. Tokrat še bolj neposredno:

»Tistim redkim, ki ste prepričani, da sem bila v UKC privilegirana, ker sem političarka, pa tole: ne, nisem bila!«

Brez olepševanja. Brez oklevanja. Z jasnim sporočilom.

UKC Ljubljana

Ljudje pogosto kritizirajo UKC Ljubljana. Predolge čakalne dobe. Utrujen kader. Premalo prostora. In preveč birokracije. A ko tam ležiš – ko si pacient, ki išče pomoč – vidiš še nekaj drugega. Tisto, kar se skriva onkraj statistik in političnih razprav.

»Ljudje, ki nam rešujejo zdravje in življenja, so resnično zgled plemenitosti. Vsi mi bi se morali učiti od njih,« je zapisala Sukič.

V času, ko zdravniki stavkajo, medicinske sestre izgorevajo, bolniki pa pogosto ostanejo med vrsticami seznama, takšno priznanje šteje. Ne kot pohvala – temveč kot potrditev, da sistem še diha. Še vedno. A težko.

Javno zdravstvo

Slovensko javno zdravstvo je v zadnjih letih pod pritiskom – kadrovskim, finančnim, tudi ideološkim. Debata o delni privatizaciji, ločenih ambulantah, dvojnem zavarovanju… ne pojenja. In ob tem se pogosto pozablja, kaj je bila izhodiščna ideja sistema – da zdravje ni luksuz, temveč pravica.

Zato izjava poslanke, kot je Sukič, ni le osebna nota. Je politična gesta, četudi izrečena v bolniški halji. Je opozorilo, da je treba sistem braniti – ne samo besedno, ampak tudi s konkretnimi ukrepi. In je sporočilo: “Lahko bi imela več – a dobila sem isto kot drugi. In to je bilo popolnoma dovolj.”

Tukaj lahko preverite, kje so cene zobozdravstvenih storitev skoraj 3-krat nižje!

Ste vedeli, da lahko za enako zobozdravstveno storitev v Sloveniji ali na Hrvaškem plačate tudi do trikrat manj? V času, ko so življenjski stroški vse višji, se vedno več Slovencev odloča za p

Kdo bo zaščitil tiste, ki ščitijo nas?

Na tem mestu se poraja vprašanje – tisto, ki ostane tudi potem, ko pacient odide domov. Kdo bo poskrbel za zdravnike in sestre? Kdo bo ohranil ta sistem, v katerega večina ne verjame več – dokler se ne znajde v čakalnici urgentne?

Nataša Sukič je, kot kaže, našla svoj odgovor. Zapisala ga je kot pacientka – in ne kot političarka. In zato so njene besede bolj verodostojne.

Sporočilo s postelje

V politiki je redko slišati stavek, ki deluje – iskreno. In ko nekdo, ki sedi v parlamentu, reče:

»Enako poskrbijo za nas, enako so do vseh potrpežljivi, ljubeznivi, srčni, enako hrano jemo, enake terapije prejemamo.«

… je to sporočilo. Ne o bolnišnici. O družbi. In o tem, kaj si želimo postati.

Vir: Facebook profil Nataše Sukič

Pripravil: N. Z.