Nina Osenar je med seksom zajokala – zdaj je povedala, zakaj
“Midva sva obstala” – Preizkušnje Nine Osenar Kontrec in zgodba, ki se dotakne vseh nas
LJUBLJANA – Redko kdo zmore tako odkrito in pogumno razgaliti svojo bolečino, kot je to storila Nina Osenar Kontrec v nedavnem pogovoru za Spotkast z Evo Cimbola. Brez zadržkov, brez olepševanja – samo resnica. In ta resnica ni vedno lepa. Pogovor, ki je močno odmeval na družbenih omrežjih, je ponudil vpogled v razpoke enega od tistih odnosov, ki navzven delujejo trdni, znotraj pa jih razjeda nekaj nevidnega. V njenem primeru – kronična bolezen, ki je požrla leta.
»Midva sva živela kot cimra, kot bolnik in skrbnik«
Začne se preprosto – z enim stavkom, ki pove skoraj vse. “Treba je poudariti, da so to leta brez intime in da je presneto lepa reč, da sva midva sploh obstala. Midva sva živela kot cimra, kot bolnik in skrbnik,” je povedala. (siol.net) In ko človek prebere to izjavo, se nehote zadrži. Zazdi se ti – to pa ni samo zgodba o bolezni, ampak o vztrajnosti, tišini in ljubezni brez bližine.
Ko je Nina pred leti zbolela za sindromom kronične utrujenosti – natančneje, za mialgičnim encefalitisom, redko in izjemno izčrpavajočo boleznijo – se je življenje obrnilo na glavo. Vse, kar je bilo samoumevno, ni bilo več. Med drugim tudi zakon.
In tu pride trenutek, ko se človek vpraša – koliko zakonov bi obstalo, če bi iz njih izginila telesna bližina? Koliko ljudi bi še ostalo skupaj, če ne bi bilo ničesar razen obveznosti?
Zvestoba na preizkušnji – resna dilema, ne retorično vprašanje
Vprašanje o varanju, ki ga je Cimbola postavila brez ovinkarjenja, ni bilo tisto klasično medijsko – rumeno, brez sočutja. Bilo je človeško, pristno. In tudi Ninina reakcija ni bila obrambna. Nasprotno – brutalno poštena.
“Veliko sem razmišljala o tem,” je priznala. “Velik del moje ozdravitve je temeljil na tem, da sem vedela, da je on z mano v dobrem in slabem in da je tudi v tem slabem stoodstotno z menoj.” (siol.net)
Ne govori o tem, da bi odpustila. Govori o tem, da ni mogla vnaprej vedeti, kako bi čutila, če bi do tega prišlo. »Ne vem, kako bi takrat razmišljala, o tem je zelo težko govoriti.« (Spotkast, marec 2025)
In tu se dotaknemo bistva: to ni zgodba o tem, ali je nekdo varal ali ne. Gre za miselni eksperiment, za emocionalni test zvestobe, ki nima črno-belega odgovora. V resničnem življenju ni vedno jasnih zmagovalcev in poražencev – samo ljudje, ki vztrajajo ali odnehajo.
Po letih brez dotika – jok ljubezni
“Ko sva bila po toliko letih prvič intimna, sem tako jokala,” je povedala Nina. (siol.net) Ta stavek sam po sebi skoraj ne potrebuje razlage. Po letih breztežnosti, ko si ne dovoliš čutiti, ko je telo zgolj lupina – najti pot nazaj v intimo pomeni obuditi nekaj, kar je bilo pokopano.
Seks ni bil zgolj fizično dejanje. Bil je simbol – življenje se vrača. Ljubezen se vrača. Morda tudi ona sama, tista stara Nina.
Dejan Kontrec: “Sem samo mož in oče, ki je moral čakati”
V nadaljevanju podcasta je svojo plat zgodbe delil tudi Dejan Kontrec, nekdanji hokejski reprezentant, danes mož, ki ga mnogi poznajo iz športnih dvoran, a redko slišijo njegov glas v zasebnih zgodbah.
Njegov nastop ni bil junaški, ni bil tudi ne pretirano čustven – bil je realističen in umirjen. “Nisem vedel, ali bo bolje. Samo vedel sem, da ne smem nehati čakati,” je povedal. (Spotkast, 2025)
Nina je v istem pogovoru poudarila, da je bil prav ta občutek, da nekdo ni odšel, ključni del njenega okrevanja. Ne zdravila. Ne terapije. Ampak zvestoba brez garancije, da bo sploh še kdaj bolje.
Marlon – otrok, ki je odraščal z obema, a brez mame na nogah
Nina je bila v času bolezni tudi mama. “Vez med materjo in sinom ne izgine nikoli. In čeprav sem se po eni strani bala, da bo vez med nama usahnila, ker sem bila samo mama, ki je pač ležala in ni imela moči za igro, sem v svojem srcu čutila, da Marlon čuti mojo ljubečo prisotnost,” je povedala. (njena.svet24.si)
In ni šlo za prazno tolažbo. Psihologi opozarjajo, da otroci čutijo čustveno prisotnost tudi brez fizične aktivnosti, če le dobijo jasen signal, da so ljubljeni. (po poročilu Slovenskega združenja za psihoterapijo, 2024)
Povratek v gibanje – prvič po letih
Nina danes – končno – hodi. Hodi brez bolečin. Hodi z Dejanom, dva krat na teden, štirideset minut. “Res me zelo osrečuje, da sem končno lahko fizično aktivna,” je povedala. (njena.svet24.si)
Ni govora o maratonih. Ne tekaških stezah. Samo hoja. Ampak za nekoga, ki je mesece preživel v temi, pomeni to premik. In ni zanemarljivo, da je to gibanje povezano z možem. Gresta skupaj. Zdi se preprosto, pa vendar – simbolno močno.
Knjiga, ki ni samo zapis bolečine, temveč nekakšen dnevnik upanja
Svojo izkušnjo je Nina strnila tudi v knjigi V objemu življenja, ki je izšla lani. Gre za preplet romana in terapevtskega vodnika, polnega strokovnih informacij, obenem pa tudi čustvenih izpovedi.
“V njej sem izlila svojo dušo in srce,” je povedala v pogovoru za 24ur. (24ur.com)
V knjigi ne manjkajo niti konkretni nasveti, kako preživeti dan, ko ne moreš vstati iz postelje, in kako – čeprav le v mislih – ostati povezan z ljudmi, ki te imajo radi.
Ta zgodba nima velikega zaključka. Nima srečnega konca z zlatim robom. Tudi drama ni popolnoma razrešena. Ampak ima nekaj drugega – iskrenost, ki je v svetu medijev redka kot dež sredi avgusta na Dolenjskem.
Nina Osenar Kontrec ne išče aplavzov. Ne želi pozornosti zaradi bolezni. Želi samo, da kdo sliši – da se da preživeti. Da odnosi lahko obstanejo, tudi ko se sesujejo vsi temelji. In da včasih ljubezen ni v rožah in večerjah, ampak v tem, da nekdo ostane, ko ni ničesar več.
Viri:
- siol.net
- njena.svet24.si
- 24ur.com
Pripravil: N. Z.
