Slovenska glasba v črnem, umrl velikan Slovenske popevke

V 90. letu starosti je umrl skladatelj jazzovske in zabavne glasbe ter pianist Jure Robežnik, poročajo mediji. Podpisal se je pod več kot 150 glasbenih del, med katerimi so najbolj znane slovenske popevke.

Bogata glasbena kariera

Robežnik, rojen leta 1933 v Ljubljani, je pianistično znanje dobil pri Glasbeni matici v Ljubljani. Med pionirji slovenske zabavne glasbe je bil že v času študija na Filozofski fakulteti, kjer je na oddelku za germanistiko diplomiral leta 1958.

Kot gimnazijec je v baru Nebotičnik igral harmoniko ter kmalu spoznaval dela medvojne in povojne generacije ustvarjalcev zabavne glasbe. Še več znanja je pridobil v svojem kvartetu, v katerem je igral klavir in vibrafon. Pomemben korak zanj je bilo sodelovanje v ansamblu Mojmirja Sepeta. Kot avtor se je predstavil na prvi Slovenski popevki leta 1962 na Bledu s skladbo Glas stare ure.

Leta 2017 je prejel Kozinovo nagrado

Konec 60. in v začetku 70. let je sledilo njegovo najbolj prepoznavno in mnogokrat nagrajeno obdobje, v katerem se je s skladbami, kot so Plaz, Tri korake v modro, Presenečenja, Ptica vrh Triglava, Mesto mladih, Eva in Lojze, Bila sva še otroka, Pegasto dekle, Mlade oči in Na vrhu nebotičnika, predstavljal na festivalih Slovenska popevka, Opatija in Vesela jesen. Njegove so še Ples oblakov, Šel si mimo, Vrtiljak, Maja z biseri ter Orion in Na deževen dan, ki sodita v zakladnico svetovnih jazzovskih standardov. V zapuščini radijskega arhiva je 121 Robežnikovih avtorskih del v lastni orkestraciji za veliki zabavni orkester ter 67 del za plesni orkester.

Koliko preplačujete za zobozdravnika? Razlike v cenah so šokirale tudi nas

Za popolnoma enako zobozdravstveno storitev lahko nekateri plačajo tudi do skoraj trikrat manj – a ena napačna odločitev vas lahko na koncu stane še bistveno več. Ste se kdaj vprašali, zaka

Dolga leta je bil producent v glasbeni produkciji Radia Slovenija, kasneje pa urednik in direktor Založbe kaset in plošč RTV Slovenija. Leta 2017 je prejel Kozinovo nagrado Društva slovenskih skladateljev, ki jo društvo namenja svojim članom za zaokroženi opus. pogovoru ob podelitvi je povedal, da sta ga gnali želja po ustvarjanju in občudovanje glasbe, ki je tedaj prek filmov in gramofonskih plošč prihajala iz velikega sveta.

STA, N. D.; Foto: Shutterstock