Šokantna preobrazba: Kateri slovenski glasbenik je kot otrok igral v filmu Sreča na vrvici?
Nino de Gleria iz filma Sreča na vrvici – Spomin nanj še živi: Ste vedeli, da je svetlolasi Rok iz filma Sreča na vrvici postal vrhunski glasbeni virtuoz?
Film Sreča na vrvici je tisti košček slovenske zgodovine, ki ga pozna prav vsaka generacija. Od leta 1977, ko je prvič prišel na filmska platna, pa vse do danes, ostaja simbol otroštva, svobode in nepozabnih poletnih dni v blokovskih naseljih. Medtem ko so nekateri igralci iz filma ostali pred kamerami, so se drugi podali na povsem drugačne, a nič manj ustvarjalne poti. Eden takšnih je Nino de Gleria, ki smo ga v filmu spoznali kot svetlolasca Roka. Danes pa njegovo ime ne odzvanja v filmskih studiih, temveč v koncertnih dvoranah, kjer velja za enega najbolj spoštovanih slovenskih glasbenikov.
Sreča na vrvici
Film, ki je zaznamoval generacije
Le kdo se ne spomni legendarnega Bliska, ogromnega novofundlandca, ki je v ljubljanskem naselju povzročil toliko preglavic in hkrati prinesel toliko veselja? Film, ki ga je režiral Janez Kavčič, je nastal po literarni predlogi Vitana Mala z naslovom Teci, teci kuža moj. Zanimivo dejstvo, ki ga marsikdo ne ve, je, da je avtor istočasno s filmom izdal še knjigo z enakim naslovom – Sreča na vrvici –, ki je bila neposredno navdihnjena s filmskimi prizori.
Zgodba o Maticu (Matjaž Gruden), ki dobi psa, in njegovih prijateljih, med katerimi je bil tudi Rok (Nino de Gleria), se je dotaknila tem, ki so aktualne še danes: osamljenost v mestu, pomen prijateljstva in tisti večni upor proti nerazumevajočemu svetu odraslih.
Medtem ko se je Matjaž Gruden kasneje posvetil pravu in diplomaciji, je Nino de Gleria svojo »srečo« našel v strunah – a ne tistih na povodcu, temveč glasbenih.
Nino de Gleria
Od otroškega igralca do mojstra kontrabasa
Mnogi gledalci, ki si film ogledajo danes, se vprašajo: “Le kje je tisti svetlolasi fant z navihanim nasmehom?”
Odgovor se skriva na slovenski glasbeni sceni. Nino de Gleria se po uspehu filma ni odločil za klasično igralsko kariero, temveč je svojo strast preusmeril v glasbo. Njegova pot je bila vse prej kot običajna.
Svoje šolanje je nato nadaljeval na prestižni Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu. Tam je dobil priložnost, da do potankosti izpili znanje igranja kontrabasa in bas kitare,
Leta 1980 se je pridružil kultni etno-jazz skupini Begnagrad, ki je takrat premikala meje glasbenega dojemanja pri nas. Kasneje je soustvarjal v zasedbi Quatebriga, ki še danes velja za eno najpomembnejših novo jazzovskih skupin v našem prostoru.
Nino – vrhunski umetnik
Umetnik, ki ga spoštujejo kritiki in kolegi
Danes Nina na ulici verjetno ne bi takoj povezali s tistim malim svetlolasim Rokom, ki je s prijatelji tekal okoli blokov. Pa ne zato, ker bi se tako spremenil, ampak ker je njegovo ime v zadnjih desetletjih postalo sinonim za glasbeno kakovost, ki seže daleč čez meje tistega starega filmskega platna.
Njegovo delo je pravzaprav težko stlačiti v en sam predal.
Ko poslušate bogate aranžmaje, ki slovenski zabavni glasbi dajejo tisto pravo, prepotrebno globino, ali pa ko se prepustite kompleksnim zvokom simfoničnih orkestrov in komornih zasedb, je velika verjetnost, da v ozadju stojijo prav njegove ideje in občutek za estetiko.
Glasbeni kolegi ga ne cenijo le zaradi tehnične spretnosti na kontrabasu, temveč zaradi tiste redke umetniške širine, ki jo prinaša v vsak projekt. To pa seveda ni ostalo neopaženo. Čeprav Nino nikoli ni iskal pozornosti v tabloidih ali se izpostavljal pod žarometi rumenih medijev, so njegove police polne dokazov o njegovi pravi teži v slovenskem prostoru.
Že zgodaj ga je zaznamovala Zlata ptica, leta 2020 pa je prejel še Župančičevo nagrado. To najvišje ljubljansko priznanje za kulturo je bila le pika na i in uradna potrditev tistega, kar v strokovnih krogih vedo že dolgo. Nino de Gleria je namreč eden tistih tihih, a neomajnih stebrov slovenske kulture, ki svojo vrednost dokazujejo z delom, ne pa s hrupnim samopromoviranjem.
Zakaj Sreča na vrvici še vedno »vleče«?
Morda se zdi nenavadno, da po petdesetih letih še vedno z zanimanjem beremo o filmu iz leta 1977. Vendar pa usode igralcev, kot je Nino de Gleria, kažejo na to, kako močan vpliv je imela tista ustvarjalna energija na mlade posameznike. Film ni bil le produkt svojega časa, temveč prava valilnica talentov, ki so kasneje sooblikovali naš kulturni prostor.
Danes film Sreča na vrvici gledamo z dobršno mero nostalgije, hkrati pa s ponosom spremljamo poti njegovih junakov. Tragična usoda legendarnega psa Bliska nas še vedno gane, a zgodbe o uspehu, kot je de Glerieva, nam vlivajo tisti dober občutek. Nino namreč dokazuje, da se prava »sreča na vrvici« skriva v vztrajnosti in nenehnem iskanju novih izraznih oblik, pa naj bo to pred kamero ali z glasbilom v roki.
Ko boste naslednjič obujali spomine ob gledanju te legendarne klasike, se spomnite, da je tisti tihi Rok kasneje uglasbil nešteto drugih zgodb, ki jih danes poslušamo z enakim užitkom, kot smo nekoč gledali njegove filmske dogodivščine.
Pripravila AK
Viri:
svet24.si
YouTube.tikTok
