Ste videli, kako prikupna je bila Nataša Pirc Musar kot deklica? Fotografija, ki je raznežila Slovenijo
BOHINJ – OBJAVA, KI JE DOTAKNILA SRCA: Nataša Pirc Musar ob rojstnem dnevu objavila otroško fotografijo, komentarji pa razkrivajo več kot le čestitke
Spomini na čase čopkov, Bohinj, ki se ni spremenil, in ljudje, ki imajo kaj povedati. To ni bila le objava – bil je opomin, da spomini niso večni, razmere pa so lahko kruto drugačne.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je 9. maja na Facebooku delila staro fotografijo. Črno-belo. Značilno za čas, ko se je otroštvo merilo v padcih s kolesa in poletjih ob jezerih. Na njej stoji skupaj s sestro Tanjo, s pogledom proti fotoaparatu, a še bolj verjetno – proti svetu, ki je bil tedaj še odprt.
Pripisala je:
„Obala Bohinjskega jezera se ni prav dosti spremenila in pogumno izjavljam, da midve s Tanjo tudi ne. 😊 Hvala, sestrica, ker si me ob rojstnem dnevu spomnila na čas čopkov in iskrivih nasmehov.”
Objava je v nekaj dneh nabrala skoraj 3.000 reakcij. In ne le emotikonov in voščil. V komentarjih so se oglasili tudi tisti, ki imajo ob čestitkah še nekaj za povedat.
Pod voščili tudi opozorila: “Mi tukaj ne živimo v razglednici”
Ljudje so pisali toplo. Prijazno. Več kot 400 komentarjev, veliko iskrenih, osebnih.
Nekdo je zapisal, da je bil tudi sam nekoč “gorska vila iz Bohinja”. Da je to njegov konec sveta. Nekdo drug je dodal: “Pravijo, da so spomini iz mladosti hrana v starosti. Saj ne mislim, da si stara, ampak z leti se vse bolj spominjamo otroška in mladostna leta.”
Toda med vsem tem se je oglasila tudi gospa iz Zlatoličja. In zapisala nekaj, kar je dalo tonu objave čisto drug kontekst:
„Žal pa tega ne morem reči za našo okolico v Zlatoličju. Tu se razmere močno spreminjajo – predvsem zaradi odločitev, ki nimajo stika z realnim življenjem ljudi na terenu. Naša kmetija je bila kljub neposredni ogroženosti izključena iz načrtovane protipoplavne zaščite.”
Gre za opozorilo. In opomin. Da tudi če Bohinj ostaja skoraj nespremenjen, marsikje drugje ni več tako. In da imajo ljudje, ki sledijo politiki na Facebooku, pogosto zelo konkretne razloge, da to počnejo.
Politična objava? Ne. Osebna. In zato toliko bolj močna.
To ni bila objava v slogu “sestanka z ministrom” ali “poziva k enotnosti”. Bila je povsem osebna.
A prav zato so se ljudje nanjo odzvali. In to različno.
Ena izmed komentatork (ime hranimo v uredništvu) je zapisala:
„Lepa slika, res. A mi tukaj ne živimo v razglednici. Borimo se z zamakanji, neurejeno infrastrukturo in popolno odsotnostjo posluha. Morda bi bil čas, da nekdo pogleda tudi sem.”
In še druga oseba, ki je spomnila:
„Takrat se je že začela pisati zgodovina… kaj bom, ko bom velika.”
To so tiste izjave, ki ne potrebujejo dodatnih opomb. So jasne. In povedo vse.
Ko ena slika pove tisoč zgodb
Nekdo je v komentarju omenil Ukanc. In dejal, da so tam preživeli toliko poletij, da že samo beseda “Bohinj” v njem prebudi srečo.
Drugje pa: voda, ki poplavlja. Kmetije, ki niso zajete v zaščitne ukrepe. Ljudje, ki čutijo, da so pozabljeni.
Čeprav gre za na videz čist zasebno objavo, je ta fotografija s čopki in travnikom ob jezeru postala nekaj drugega. Povezava. Sprožilec. Priložnost.
Ustavimo se za trenutek …
Bohinj ostaja lep. In ob njem ostajajo spomini.
A v Sloveniji niso vsi spomini enako ohranjeni.
Objava predsednice ni bila politična. A njena skupnost jo je politizirala.
Z razlogom. In s spoštovanjem. Zato, ker verjamejo, da jih bo slišala.
Morda je to tisto, kar si ljudje želijo od predsednika. Da jih sliši. Tudi, če mu za rojstni dan želijo vse najboljše.
Pripravil: N. Z.
Vir:
- FB Nataša Pirc Musar
- DRSV (Direkcija RS za vode)
