
Tina Gaber brez dlake na jeziku: “Od prvega dne govorim o genocidu, zdaj ne bom več tiho!”
V zadnjih dneh je Tina Gaber, partnerka predsednika vlade Roberta Goloba, na svojem družbenem omrežju objavila izjemno osebno in pretresljivo izpoved o vojni v Gazi, politični tišini in svoji vlogi opazovalke v svetu, ki pogosto zatiska oči pred trpljenjem.
Tina Gaber pravi »Kako je to mogoče?«
V dolgih in čustvenih vrsticah Gaberjeva primerja grozote današnjega časa z zločini iz preteklosti. Spominja se, kako je pri pouku zgodovine poslušala o grozotah nacizma, fašizma, holokavsta in se spraševala: Kako je to lahko dopustila moderna, izobražena družba? Kje so imeli srce vsi ti ljudje?
Zdaj, pravi, ima občutek, kot da sama živi v podobni vlogi. Kot žena iz filma Deček v črtasti pižami, ki sprva mirno opazuje dogajanje, dokler se tragedija ne dotakne tudi nje.
Partner kot eden redkih voditeljev, ki je stopil na stran Palestine
Kljub vsemu, poudari, da njen partner Robert Golob ni med tistimi, ki bi ostali tiho. Kot zapiše, je eden redkih svetovnih voditeljev, ki je priznal Palestino kot samostojno državo, pomagal pri pošiljanju humanitarne pomoči in evakuaciji otrok. Po njenih besedah že več kot leto dni opozarja svet, da molk ni nevtralnost, temveč sokrivda.
Svetovna realnost: tišina, interesi in pomanjkanje morale
Gaberjeva kritično opisuje hladno diplomacijo, ki v salonih in dvoranah svetovne politike pogosto prezre trpljenje civilistov. Po njenem mnenju Evropo ne zanimajo pokoli, temveč proračuni, in denar za oboroževanje teče hitreje kot iskanje rešitev za mir. Kritiko namenja tudi evropskim državam, ki sicer zagovarjajo človekove pravice, a hkrati odkrito podpirajo napadalca in ignorirajo mednarodno pravo.

»Zanikajo genocid, ker bi njegovo priznanje zahtevalo posledice – diplomatske, vojaške, ekonomske,« piše Gaberjeva.
Tina Gaber prejela val podpore in čustvenih odzivov
Tinin zapis je v hipu sprožil ogromen val odzivov. Ljudje so jo zasuli s sporočili podpore, zahval in priznanj za pogum, da je glasno spregovorila o tem, o čemer mnogi molčijo.
»Pogumne in srčne besede! Marionete se bodo igrale, kot so se skozi stoletja zgodovine. Vedno znova ponavljamo napake.«
»En velik objem. S tem zapisom si povedala vse. Kapo dol!«
»To so misli, ki bi jih morali prebrati vsi, ki o tej moriji odločajo. Žal se vrtiljak groze vrti vedno hitreje. Edino, kar lahko zdaj naredimo, je, da vsak dan znova govorimo o tej grozi.«
»Vse to samo zato, ker se človek ni nič naučil iz zgodovine. Grozno, da v 21. stoletju še vedno dopuščamo vojne, lakoto in trpljenje otrok.«
Redki glasovi, ki še govorijo o Palestini
Kot opisuje, se je v zadnjem letu udeležila številnih mednarodnih srečanj: v Parizu, Washingtonu, New Yorku, Vatikanu … In vedno znova je bila priča, kako redki si drznejo sploh omeniti Palestino. Po njenih besedah so poleg Slovenije o trpljenju Palestincev glasno spregovorile še Španija, Irska, Turčija in Norveška. Občasno še Francija in Luksemburg, a vedno zelo previdno.
»Tudi ta zapis ne pomeni nič«
V svojem zapisu priznava, da kljub svojim javnim nastopom, podpori humanitarnim akcijam in prizadevanjem za pomoč posameznikom, včasih čuti grozljivo nemoč. »V primerjavi z brutalnostjo sistemskega ubijanja, z obleganjem civilnega prebivalstva, z zanikanjem dostojanstva cele skupnosti je to le kaplja v morje,« pravi.
Gaza looks like hell on earth.
— Vivid.🇮🇱 (@VividProwess) June 3, 2025
I guess declaring war on one of the most powerful nations in the world was a bad idea, huh?
I stand with the IDF.pic.twitter.com/yxcnEPPVih
Priznava, da je ta zapis le njen osebni poskus, da ne bi bila tiho. Da bi vsaj poskušala izraziti to, kar mnogi raje zamolčijo.
»Ne vežejo me protokoli«
Ob koncu naglasi, da ne piše kot političarka, temveč kot posameznica, ki nima funkcij, ni podložna nobenim protokolom, kabinetom ali strankam. Piše kot ženska, ki nosi breme vesti. »Tudi če Robert že jutri konča politično kariero, bom kljub vsemu vedela eno stvar z absolutno gotovostjo: da nisem bila tiho.«

Napisal: K. J.
Vir: Facebook – Tina Gaber