Tina Gaber o škodi petard: ‘Potrebujemo strožje zakone, ozaveščanje ni dovolj!’
Praznični december – čas veselja, obdarovanj in toplih trenutkov z družino – ima tudi svojo temnejšo plat. Sijaj lučk in veselje otrok pogosto spremlja zvok pokanja petard, ki ga marsikdo dojema kot del prazničnega vzdušja. A pri tem se postavlja vprašanje: koliko veselja v resnici odtehta škodo, ki jo povzročijo? Med tistimi, ki opozarjajo na to problematiko, je Tina Gaber, ki je z osebno izpovedjo na družbenih omrežjih znova dvignila glas proti pirotehniki.
“Decembra kot na fronti” – osebna izkušnja, ki odpira oči
Tina Gaber je s svojim zapisom in videom jasno povedala, da je bil njen odnos do petard zaznamovan že v mladosti. “Celo življenje sem živela v blokovskem naselju, kjer je bilo decembra videti kot na fronti,” je zapisala. Dodala je še zanimiv detajl: glasno pokanje ni bilo zgolj neprijetno, ampak je sprožalo pravo tekmovanje med najstniki, kdo bo izvedel drznejši podvig – od metanja petard v smetnjake do poskusov presenetiti sosede.
A Gaberjeva ni ostala le pri pritoževanju nad mladostniškim uporništvom. Vprašala se je: “Ali smo odrasli kaj drugačni?” Njeno opažanje je boleče resnično: tudi odrasli še vedno gojimo navade, za katere vemo, da so škodljive – tako za okolje kot za nas same. Od uporabe petard do drugih dejanj, ki prinašajo kratkotrajno zabavo na račun dolgoročne škode.
Pirotehnika – veselje za ene, trpljenje za druge
Pokanje petard na prvi pogled morda deluje kot nedolžna zabava. Toda za koga? Za ljudi s hišnimi ljubljenčki je december pogosto čas stresa. Psi, mačke in druge živali zaradi nenadnih in glasnih pokov pogosto doživljajo hudo tesnobo. Tudi divje živali niso izjema – petarde jih zmedejo, prestrašijo in preženejo iz njihovega naravnega okolja. Poleg tega pirotehnika vpliva tudi na ljudi: starejši, majhni otroci ali posamezniki s posttravmatsko stresno motnjo (PTSM) so zaradi nepričakovanih glasnih zvokov pogosto prestrašeni ali celo panični.
In tu se ne konča. Kljub temu, da so številni pirotehnični izdelki v Sloveniji že prepovedani, je njihova uporaba še vedno razširjena. Razlog? Nevednost in pomanjkljiv nadzor. Kot opozarja Gaberjeva: “Državljani pogosto ne poznamo vseh zakonov, saj so ti napisani zapleteno, poleg tega pa pogosto ostajajo mrtva črka na papirju.”
Kje smo zdaj in kako naprej?
V Sloveniji je že prepovedana prodaja in uporaba določenih vrst pirotehnike, vendar se ti ukrepi pogosto ne izvajajo dosledno. Po podatkih iz poročil policije je vsako leto več primerov nezakonite uporabe pirotehnike, a kazni so redke in nadzor omejen. Čeprav država prepoveduje nekatere izdelke, jih mnogi še vedno naročajo preko spleta iz tujine, kjer so zakoni manj strogi.
Poglejmo primer Norveške, kjer je uporaba pirotehnike strogo regulirana – dovoljena je zgolj na silvestrovo in to le za določene starostne skupine. V mestih, kot je Oslo, se prebivalci raje zberejo na skupinskih dogodkih, kjer ognjemet organizirajo mestne oblasti. Bi Slovenija lahko šla po podobni poti? Gaberjeva meni, da je to edina logična smer. “Potrebujemo popolno prepoved prodaje petard, okrepljen nadzor in stroge kazni za kršitelje.”
Odpravljanje navad – zakaj je tako težko?
Ljudje smo bitja navade. Tudi ko vemo, da nekaj ni prav – ali da ima dolgoročne posledice – težko spremenimo svoje obnašanje. Zakaj torej pričakujemo, da bodo mladi drugačni? “Opozorila niso dovolj,” je zapisala Gaberjeva. “Če odrasli ne moremo opustiti svojih slabih navad, zakaj bi to pričakovali od najstnikov?”
Njeno sporočilo mladim pa je bilo obenem tudi šaljivo in vzpodbudno: “Ne meči petard, raje kakšno pelji na zmenek!” S tem je želela poudariti, da lahko s svojo energijo počnejo stvari, ki so bolj koristne in prijetne – zase in za druge.
Prazniki brez petard – utopija ali prihodnost?
Razmislek o petardah je del širše debate o naši odgovornosti do okolja, živali in drugih ljudi. Prazniki bi morali biti čas, ko povezujemo, ne razdvajamo. Zakaj torej ne bi začeli novih tradicij? Namesto pokanja bi lahko več časa posvetili ustvarjanju skupnih trenutkov – družinskih srečanj, obiskov prijateljev ali preprostih sprehodov po praznično okrašenih ulicah.
Ali bo prihodnost drugačna?
Soglasje o popolni prepovedi petard se zdi v Sloveniji še daleč, a debate, kot jih je sprožila Tina Gaber, kažejo na premik v razmišljanju. S pravo zakonodajo in doslednim izvajanjem ukrepov bi lahko ustvarili družbo, kjer prazniki ne bi pomenili hrupa in onesnaževanja, ampak toplino in mir.
Na koncu ostaja vprašanje: Ali bomo znali preseči navade, ki nas omejujejo, in začeti graditi prihodnost, ki bo prijazna do vseh – ljudi, živali in narave?
Napisal: E. K.
Vir: Instagram
