Tjaša Vrečič brez dlake na jeziku: “Kmetija ni krožek, kjer delimo nagrade”
Resničnostni šov Kmetija, ki že več kot 17 let navdušuje gledalce, vendar za kulisami skriva veliko več, kot je videti na prvi pogled. Finalistka letošnje sezone, Tjaša Vrečič, je med pogovorom razkrila, kako je videti resnična plat igre – tista, ki pogosto ostane skrita tako gledalcem kot nekaterim tekmovalcem. Kaj vse se skriva v dinamiki šova, ki ga mnogi gledajo kot tekmovanje v pridnosti in kmečkih opravilih? Po njenih besedah je to veliko več kot to.
“Kmetija je šola življenja, a brez taktike ne preživiš”
Tjaša poudarja, da je Kmetija z njo naredila nekaj, kar ni pričakovala: “Na začetku sem mislila, da bo to le zabava, a hitro sem dojela, da gre za veliko več – za izziv, ki ti pokaže, koliko znaš prenesti, kako dobro se znajdeš in ali si pripravljen na odrekanje.” Šov opisuje kot pustolovščino, kjer je uspeh odvisen od sposobnosti prilagajanja, odločnosti in – najpomembnejše – dobre strategije.
Pravi, da je letos vstopila v igro z jasno vizijo, potem ko je v prejšnjem poskusu ugotovila, kako pomembna je taktika. “Lansko leto sem bila preveč naivna. Mislila sem, da bo zadoščalo, če se bom trudila, delala in bila prijazna do vseh. Letos sem vedela, da bo treba igrati pametno, sicer me bodo hitro izločili.”
Gledalci vidijo le polovico zgodbe
Čeprav je šov zasnovan kot resničnostni prikaz kmečkega življenja, Tjaša poudarja, da gledalci pogosto ne razumejo, kako kompleksna je igra. “Ljudje za zasloni vidijo le nekaj ur dogajanja, a v resnici je igra veliko bolj zapletena. Brez taktike ne prideš nikamor. Če se preveč izpostavljaš, si tarča, če se skriješ, si šibek člen. Vedno si nekje v nevarnosti.”
Ob tem priznava, da je tudi sama nekoč sodila šov z razdalje, a prijava jo je postavila pred novo realnost. “Ko sem bila mlajša, sem bila glasna pred televizijo – vedno sem imela komentar, kdo se ‘šlepa’, kdo je preveč glasen. Potem pa sem stopila v čevlje tekmovalca in dojela, da je vsak korak premišljen in da je vse, kar počneš, del igre.”
“To ni krožek, kjer delimo nagrade prijateljem”
Ena njenih najbolj odmevnih izjav je, da Kmetija nikakor ni prostor za tiste, ki pričakujejo, da bodo nagrade razdeljene po prijateljskih zvezah. “Če si tu, si zaradi sebe. Če si tu zato, da boš pomagal drugim zmagati, potem si zgrešil bistvo.” Tjaša priznava, da prijateljstva, ki se stkejo, lahko trajajo tudi po koncu šova, a pravi, da te prijatelji ne bodo pustili zmagati zgolj zato, ker si jim simpatičen.
Pravi, da so ravno taktike tiste, ki marsikoga zmotijo, a so ključne za napredovanje: “Če bi bilo po mojem, bi samo delala in se imela dobro. A to ni šov, kjer si lahko pasiven – če nisi pripravljen na boj, boš prvi izpadel.”
“Taktika je nujna, a ne preveč očitna”
Tjaša svojo igro opisuje kot preudarno in zadržano: “Vedela sem, da moram do mešanih dvobojev ohraniti svoj ‘klan’. Moji cilji so bili jasni, in ko si jih postaviš, moraš delovati premišljeno. Če si preveč direkten, te hitro izločijo, če si tih, pa te vidijo kot šibek člen.”
Kot primer navaja, da je bil Žan prvi izbranec za dvoboj, ker je bil preveč zadržan, medtem ko sta Nik in Maja s svojim taktičnim pristopom hitro postala tarča, saj sta bila preveč glasna. “Biti dober igralec pomeni najti ravnotežje – med tem, da si viden in da se ne izpostavljaš preveč.”
Kaj se tekmovalci pogosto ne zavedajo?
Tjaša poudarja, da nekateri tekmovalci v šov vstopijo brez pravega razumevanja igre: “To ni krožek, kjer bomo vsi sedli za mizo in se lepo dogovorili, kdo gre domov. Za mizo sedi deset ljudi, ki si vsi želijo zmagati. Nihče ne bo odstopil svojega mesta, ker je ‘fajn človek’. To je igra, kjer moraš imeti načrt.”
Zaključuje, da je največji izziv igre ravno to, da se moraš nenehno prilagajati. “Včasih moraš taktizirati, drugič se moraš umakniti. Na koncu pa moraš vedno vedeti, zakaj si tu – zaradi sebe.”
Napisal: E. K.
Vir: Kmetija, Njena.si
