Uh, tako razjarjene Severine še nismo videli: “To ni normalno!” kriči

ZAGREB/LJUBLJANA – Pevka, ki jo poznamo po hitih, nastopih in neustrašni drži, je tokrat zadela v srž problema, ki se ga mnogi izogibajo kot maček vode. Severina je na Instagramu razgalila – dobesedno – plačno poniževanje ljudi, ki vsak dan učijo naše otroke. Njena objava? Ne zgolj mnenje slavne osebe. To je bil klic. In to ne tih, ampak precej glasen.

Povedano preprosto – učitelji so podcenjeni, ministri pa preplačani. In ne, ni to floskula iz kavarniške debate. To so številke. In za številkami so ljudje. Družine. Frustracije. Odhodi iz poklica. Učenci brez motiviranih učiteljev. Znanje, ki počasi izginja skozi razpoke sistema.

»Pet razlogov, zakaj sem na strani učiteljev« – Severina ne igra politike. Igra na človečnost.

Severina je, kot je zapisala, “le povedala nekaj, kar vsak vidi, a nihče noče priznati.” V svoji objavi (objavljena 7. aprila 2025) je zapisala:

»Zato ker ni normalno, da ima minister trikrat večjo plačo kot učitelj, ki otroke uči brati, pisati, misliti…«

Njenih pet razlogov se bere kot udarno pismo državi – ministrova plača 4.573 evrov, učiteljeva 1.578 evrov. Asistent na fakulteti zasluži manj od voznika ZET-a (mestni promet Zagreb). Glasnogovornik ministrstva pa več kot izredni profesor.

Takole je zapisala (prevedeno v slovenščino):

“Dneve že spremljamo, kako Vlada ošabno zavrača razumeti nekaj, kar je vsakemu gledalcu dnevnika jasno: da je HDZ-jeva vlada, s predvolilnim dvigovanjem plač – najbolj prikrajšala ravno najpametnejše in najbolj izobražene med nami, katerih so plače padle na dno lestvice.

Kdo si sploh lahko privošči svoj bazen?

Ste si kdaj predstavljali, kako bi bilo, če bi lahko po napornem dnevu stopili na svojo teraso in se osvežili v kristalno čistem bazenu? Lasten bazen ni več privilegij le redkih – danes je to do

PET RAZLOGOV, zakaj moramo podpreti učitelje, profesorje, znanstvenike in predavatelje:

1. Ker ni normalno, da ima minister za izobraževanje trikrat višjo plačo od učitelja – tistih, ki naše otroke učijo pisati, brati, računati… On prejema 4.573 evrov, učitelji pa 1.578 evrov. En minister za tri učitelje?
2. Ker ni normalno, da ima minister dvakrat višjo plačo od docenta na fakulteti. On 4.573 evrov, oni okoli 2.100 evrov. Torej v Sloveniji en minister velja več kot dva docenta, ki na univerzah izobražujejo mlade za visoko strokovne poklice? Docenti so med najbolj izobraženimi ljudmi, zato jih želimo na fakultetah, da svoje znanje prenašajo naprej.
3. Ker ni normalno, da minister najbolj izobraženim med nami reče: “Vas zanima samo denar.” Medtem ko je njemu očitno povsem običajno, da ima asistent na fakulteti nižjo plačo od policista s srednjo šolo ali voznika LPP-ja? Asistent na fakulteti: 1.408 evrov, policist: 1.441 evrov, voznik: 1.520 evrov. Asistenti so najboljši v svoji generaciji – zato jih želimo zadržati na fakultetah.
4. Ker ni normalno, da ima tiskovni predstavnik, ki olepšuje sliko ministra, višjo plačo od izrednega profesorja na univerzi: tiskovni predstavnik 2.679 evrov, izredni profesor 2.460 evrov. Izredni profesorji so najboljši med nami – želimo jih kot intelektualno elito v tej državi in kot vzornike našim otrokom.
5. Ker ni normalno, da imamo ministra za izobraževanje, znanost in mladino, ki ima 71 let, medtem ko je bil ravno na njegov predlog sprejet zakon, po katerem morajo profesorji v pokoj pri 65 letih.”

In potem pride še zadnja točka, tista, ob kateri zazeha čista ironija: minister za znanost in izobraževanje ima 71 let, medtem ko so ravno pod njegovim okriljem uzakonili, da profesorji morajo v pokoj pri 65.

Paradoks, ki ga ne moreš spregledati. No, nekateri ga. Vlada očitno.

View this post on Instagram

A post shared by Severina (@severina)

Slovenija – drugačna zgodba? Ali le bolj uglajena različica iste tragikomedije?

Res je – številke so pri nas nekoliko bolj prijazne. A le na papirju.

Po podatkih Ministrstva za javno upravo RS (marec 2024) znaša bruto plača osnovnošolskega učitelja z več kot 20 leti delovne dobe okoli 2.050 evrov. Redni profesor na univerzi? Okoli 3.400 evrov bruto. Solidno? Morda. A potem primerjaj s pričakovanji.

»Plača sama po sebi ni dovolj – če z njo pride tudi 50 ur dela na teden, administracija, nejasni kriteriji napredovanja in nenehni dvom v tvojo vrednost, potem zadeva hitro izgubi smisel,« pove strokovnjakinja. Njena izjava je bila jasna: »Ne moremo pričakovati visoke kakovosti izobraževanja, če učitelji delajo v pogojih izgorelosti.«

Hrvaška na repu Evrope. In ne – ne zaradi nogometa.

Eurostat in OECD Education at a Glance 2023 ne lažeta: Hrvaški učitelji so med slabše plačanimi v Evropski uniji. Razmerje med začetno plačo učitelja in povprečno bruto plačo v državi? 0,78.

Za primerjavo:

• Nemčija: 1,23
• Avstrija: 1,12
• Slovenija: 1,01

Torej – v Nemčiji je učitelj nadpovprečno plačan. Pri nas komaj ujame povprečje. Na Hrvaškem pa je pod gladino – ves čas na plavanju.

Kdo je danes dovolj nor, da postane učitelj?

Vprašanje ni cinično. Je boleče realno.

Asistenti na fakultetah na Hrvaškem (po uradnih podatkih Vlade Republike Hrvaške, februar 2024) zaslužijo 1.408 evrov, torej manj kot policist s srednjo šolo ali – kot pravi Severina – voznik ZET-a, ki dobi 1.520 evrov.

V Sloveniji? Zaslužki mladih raziskovalcev se gibljejo okoli 1.500–1.700 evrov bruto, a brez jasnega sistema napredovanja. Dolgo čakajo. Vmes pa… izgorijo.

»Vsakič, ko pride nova oblast, dobimo novo reformo. A nobena ne reši bistva – da nas nihče zares ne jemlje resno,« pravi Andreja P., učiteljica iz Maribora. Poučuje že 18 let. In pravi, da se prvič resno spogleduje z odhodom iz poklica. Ker ne zmore več.

Kako preprečiti in trajno odpraviti kapilarno vlago v vašem domu?

Se je tudi pri vas pojavila kapilarna vlaga? Ste opazili, da se na stenah vašega doma pojavljajo vlažni madeži, odstopanje ometa ali celo plesen? Se vam zdi, da so prostori vedno nekoliko hladne

Glasnogovorniki, PR-ovci in svetovalci: novi obraz izobraževanja?

Severina ni sama izpostavila absurdne primerjave med glasnogovornikom in izrednim profesorjem. Toda številke to potrjujejo.

Na Hrvaškem je povprečna plača tiskovnega predstavnika v javni upravi 2.679 evrov, izredni profesor pa dobi okoli 2.460 evrov. (Vir: Index.hr, analiza plač v javnem sektorju, marec 2024)

V Sloveniji so razlike nekoliko manjše, a še vedno zgovorne. Ko PR-ovec postane dragocenejši od nekoga, ki ustvarja znanje, veš, da nekaj ne štima.

»Če profesor ne zasluži več kot PR-ovec, potem je jasno, zakaj imamo krizo znanja,« je v intervjuju za Telegram.hr povedal dr. Luka Matković, politolog s FPZG. Pa mu lahko oporekate?

Politika pred volitvami: šarm, dvig plač in pozabljanje po glasovanju

Severina namiguje, da gre pri selektivnem dvigovanju plač za predvolilni manever. In to ni teorija zarote.

Jutarnji list (10. marec 2024) je poročal, da so se pred volitvami plače najbolj dvignile v sektorjih, kjer so stavke imele medijski odmev – zdravstvo, policija, vojska. Izobraževanje? Komaj zaznano. Vse dokler niso učitelji odšli na ulice.

Slovenija? Enako. Stavka SVIZ-a februarja 2024 je bila obsežna, a oblast je obljubila zgolj »sistemski dialog« – brez rokov, brez konkretnih številk. STA je takrat poročala, da je bil odziv vlade »splošen in nezavezujoč.«

In rešitve? Obstajajo. A zahtevajo politično voljo. In čas.

Strokovnjaki predlagajo:

• Jasne karierne poti. Napredovanje, ki ni vezano na poznanstva, temveč na delo.
• Povišanje začetnih plač – da učitelj ni »rezerva«, ampak izbira.
• Več avtonomije fakultetam. Manj papirologije, več mentorstva.
• In – ja – sporočilo družbe, da jim verjamemo. In zaupamo.

V Sloveniji trenutno poteka prenova plačnega sistema v javnem sektorju. Toda kot je dejala poznavalka: »Če bomo izobraževanje znova pustili na robu reforme, potem to ni reforma. To je izključitev.«

Epilog: Severina ni naredila nič revolucionarnega. Le povedala je resnico.

Njen zapis ni manifest. Je ogledalo. Tisto, ki ga marsikdo raje zakrije z obljubami, PR-izjavami in statistiko.

Ampak resnica ostaja: če v tej družbi znanje ne šteje več, potem ne bomo šli nikamor. In ne – ne bomo to popravili z Instagram objavo. Ampak vsaj nekdo je začel.

Če želimo, da otroci zrastejo v svobodne, razmišljujoče posameznike – potem morajo tisti, ki jih vodijo skozi to pot, imeti enako svobodo in dostojanstvo.

In plačo, ki to omogoča.

Pripravil: N. Z.

Vir: OECD, Eurostat, STA, Jutarnji list, Index.hr, MJU RS, Severina (Instagram, 7. 4. 2025)