Urška Klakočar Zupančič razjezila splet – vse zaradi enega samega ptička

LJUBLJANA – Kos ali kukavica? Ptiček predsednice DZ razdvojil splet

Na prvi pogled—srčna gesta. Ptiček pade iz gnezda. Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič se skloni, ga pobere, postavi na varno. Objavi fotografijo in doda stavek:

»Mladega kosa, ki je padel iz gnezda, sva umaknila na varno. Njegova starša sta blizu in pomirjena.«

Objava, ki jo je Klakočar Zupančič delila na svojem profilu na Facebooku v nedeljo, 4. maja 2025, je sprožila val odzivov. Sprva so prevladovali pohvalni komentarji – hvaležnost, da visoka politična figura pokaže čut za naravo. A potem … bum. Prišli so ptičjeljubci, ornitologi-amaterji in tisti, ki imajo doma gnezda pod napuščem.

In začelo se je: “To ni kos!”

Komentarji so leteli kot perje v vetru:

»To ni kos. Kukavica je! Poglejte ta kljun.«

»Tudi jaz sem pomislila na to, ker nam gnezdijo kosi pred hišo in niso taki. Tudi kljun ima zelo velik za kosinega mladička.«

»Progast je preveč za kosa.«

Kaj pravijo tisti, ki imajo izkušnje iz terena (beri: s pticami na vrtu)?

Nekateri komentatorji so se opirali na lastne izkušnje:

»Le čuvajte ga. Jaz sem bila lani zelo žalostna, ker je maček našel gnezdo s kosovko in mladiči. Imamo pa vsako leto naraščaj siničk, ki jih starša neumorno hranita – tudi z orehi.«

Kako preprečiti in trajno odpraviti kapilarno vlago v vašem domu?

Se je tudi pri vas pojavila kapilarna vlaga? Ste opazili, da se na stenah vašega doma pojavljajo vlažni madeži, odstopanje ometa ali celo plesen? Se vam zdi, da so prostori vedno nekoliko hladne

Drugi pa so hiteli s praktičnimi nasveti – konkretno:

»Prihaja hladno vreme, kar je lahko usodno zanj. Poskusite najti gnezdo. Ponoči ga lahko mačka najde.«

Kdo ima prav?

Vprašanje, ki zdaj visi nad spletom kot ptič na veji: Kaj za vraga sploh je ta ptiček?

Kos (Turdus merula) – znan po rumenem kljunu, živo črni barvi (pri samcih), in razmeroma neopaznih mladičih.

Kukavica (Cuculus canorus) – razvpita parazitka, ki jajca podtika drugim vrstam v gnezda. Mladiči kukavice so večji, imajo izrazit kljun, pogosto progaste prsi in … no, posebni so.

Na fotografiji, ki jo je objavila predsednica DZ, se vidi ptič z izrazitim kljunom in značilnim progastim vzorcem na prsih. Prepoznavanje vrste po eni sami fotografiji je sicer zahtevno tudi za izurjene ornitologe – še posebej, če ni vidna velikost, oblika peruti ali vedenje ptice. A razprava se je začela – in ne kaže znakov umirjanja.

Odziv predsednice? Za zdaj molk.

Urška Klakočar Zupančič se na nadaljnje komentarje (vsaj do ponedeljka dopoldne) ni več odzivala. Njena gesta – iskrena, verjetno spontana – je padla v vrtinec spletnega analiziranja, ki pa je, zanimivo, razkril nekaj pomembnega.

Ljudi zanima narava. Zdaj bolj kot kdaj koli prej.

Morda ravno zaradi tega, ker je vsem jasno, da se podnebje spreminja, ptiči izginjajo, urbani prostori jih izrivajo, mački pa … ti pa so še vedno plenilci. Po podatkih ameriške raziskave Smithsonian Migratory Bird Center mačke vsako leto pokončajo med 1,3 in 4 milijarde (!) ptic (poročilo: Nature Communications).

Zato tudi ta zgodba ni tako nepomembna, kot se komu morda zdi.

Ni šlo le za “ooo, kako srčkan ptiček” objavo.

Tu se prepletajo:

• občutljivost za naravo,
• simbolika politične geste,
• spletna kultura hitrosti in sodb,
• ter … večna dilema: posredovati ali pustiti naravi, da opravi svoje.

Kaj storiti, ko najdemo ptička?

Strokovnjaki iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) svetujejo: če mladič ni poškodovan, ga je najbolje pustiti, kjer je – razen če mu resnično grozi nevarnost (npr. cesta, maček). Starši ga običajno spremljajo s tal in ga hranijo. Če gre za gnezdenje v mestih (kot verjetno v tem primeru), je še posebej pomembno, da človek ne zmoti preveč naravnega procesa.

Nevidni zobni aparat: kako hitro in ugodno do novega nasmeha?

Ste se kdaj zalotili, kako na fotografijah skrivate nasmeh ali pa sploh raje ne kažete zob, ker niste zadovoljni z njihovo poravnavo? Ali pa morda že dolgo razmišljate o ortodontskem zdravljenju in

Glede same identifikacije ptice se DOPPS uradno še ni oglasil – kar ne preseneča, saj tovrstna razprava pogosto temelji na več fotografijah, opazovanju obnašanja in še čem.

In kaj zdaj?

Ptiček je – upajmo – še vedno na varnem. Morda ga starša res hranita, morda je v kakšni škatli, morda ga je že našel maček. Nihče ne ve zagotovo.

Spletna drama pa se nadaljuje.

Ne zato, ker bi šlo za politično provokacijo ali kampanjo. Ampak zato, ker ljudje v Sloveniji (še vedno) opazujejo, razmišljajo, komentirajo – in čutijo. Tudi do ptic.

Kos ali kukavica?

Vprašanje še vedno visi v zraku. A morda – samo morda – ni najpomembnejše. Morda šteje predvsem to, da je nekdo pomislil, kaj bo z bitjem, ki ne more preživeti brez pomoči. In to ni slabo izhodišče za nobeno državo – še posebej ne v času, ko solidarnosti res ni preveč.

Vir:

Facebook profil Urške Klakočar Zupančič, DOPPS

Pripravil: N. Z.