Zmago Jelinčič opozarja kolesarje: “Če poveste to, pride policija!”

IZOLA – Ste kdaj padli s kolesom in končali na urgenci? Previdno, kaj poveste zdravniku. Lahko vas obišče policija.

Predsednik Slovenske nacionalne stranke, Zmago Jelinčič Plemeniti, je na svojem Facebook profilu opozoril na precej nenavadno prakso, ki naj bi se dogajala v slovenskih bolnišnicah. Njegova izjava je sprožila odzive, vprašanja in nemalo dvigov obrv. Povedano drugače – čeprav deluje kot šala, marsikdo v njej prepoznava realnost.

Ali resnica vodi do kazni?

“Dragi slovenski kolesarji, en nasvet: Če slučajno padete na cesti z biciklom in greste v bolnico, Bog ne daj, da rečete, da ste padli na cesti! Treba je reči, da ste padli doma na dvorišču. V nasprotnem primeru lahko pride policija in vam zaračuna KAZEN. Sicer ne vem zakaj, ampak baje se to dogaja, zato pošteni in dobri kadri v izolski bolnišnici to povedo vsakemu, ki pride razbit in pove, da je padel z biciklom. Torej ne povedat, da ste padli na cesti, če se hočete izogniti nesmiselnemu in bedastemu odločevanju slovenske policije, po komandi slavnega gospoda Kuharja.”

Izjava ni ostala neopažena. Po eni strani je izpadla kot klasičen “zmago-stil” – dramatičen, robat, a hkrati (in prav zato) delujoče prepričljivo. Po drugi strani pa se je ob njej oglasilo več kolesarjev, ki so v komentarjih potrdili: “Tudi meni so v bolnišnici rekli, naj povem, da sem padel doma.”

Kaj se torej dogaja?

Slovenska zakonodaja je glede prometnih nesreč jasna: Če pride do padca na javni cesti, posebej če so prisotne telesne poškodbe, je treba dogodek obravnavati kot prometno nesrečo. In to pomeni – uradni zapisnik, možn prihod policije, morda celo globa. Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) ter Zakon o prekrških sta tukaj precej neizprosna. Poroča STA.

Zobni mostiček, cena in nujne informacije

Zobni mostiček je fiksni protetični nadomestek, namenjen zapolnitvi vrzeli, ki nastane zaradi izgube enega ali več zob. Njegova glavna funkcija je obnovitev estetskega videza nasmeha ter povrnitev

Zdravstveno osebje v urgentnih centrih, na primer v Izoli, kjer naj bi se po Jelinčičevih besedah to dogajalo, je v pravnem smislu pogosto dolžno obveščati organe pregona, če sumi, da je poškodba posledica prometne nesreče. In zdaj nastopi trenutek nelagodja: zdravniki niso inšpektorji, pacienti pa pogosto niti ne vedo, kaj je najbolj varno povedati.

Meja med resnico in previdnostjo

Je torej bolje lagati? Seveda ne. A kot kaže praksa, ljudje čisto razumljivo začno taktizirati. In ko vam v bolnišnici nekdo potiho reče: “Raje povejte, da ste padli na domačem dvorišču, bo manj komplikacij,” je jasno, da sistem ne deluje.

Poglejmo primer: Če kolesar na sprehajalni poti ob koprski obvoznici pade, se udari v glavo in ga mimoidoči odpeljejo na urgenco, ima osebje dolžnost preveriti, če gre morda za prometno nesrečo. Če gre, sledi poročanje policiji. Če pa kolesar reče: “Padel sem na dvorišču,” se sistem ne aktivira. Kaj je torej logična izbira utrujenega, poškodovanega, pretresenega posameznika?

Policija in njene dolžnosti

Policija v primeru prijave prometne nesreče preveri dejstva. Če ugotovi kršitve – kot so alkoholiziranost, nepravilna vožnja, ali vožnja brez čelade v primeru mladoletnikov – sledi globa. To ni zlonamernost, temveč zakon. Vendar se v teh zgodbah pojavlja nekaj več: dvom v sorazmernost postopanja in strah pred birokratskimi posledicami.

Čeprav policija ni komentirala konkretnega primera, je na splošno znano, da so v urgentne centre po Sloveniji kdaj pa kdaj poklicani, če je sum na vožnjo pod vplivom ali kršitev. Poroča RTV Slovenija.

Zavarovalniški paradoks

In še nekaj: Če se kolesar poškoduje na cesti, lahko uveljavlja povrnitev stroškov z zavarovanja. A za to potrebuje zapisnik policije. Torej – če poveš po resnici, se izpostaviš postopku, kazni in morda neprijetnim vprašanjem. Če pa zamolčiš, ostaneš brez kritja. Kafka? Skoraj.

Kako pogosto se to dogaja?

Ni uradne statistike. A podatki ZZZS kažejo, da se vsako leto v Sloveniji v povprečju zgodi več kot 4.000 zavarovanih nezgod, povezanih s kolesarji. Kolik od teh je prijavljenih kot prometne nesreče, ni znano. Toda že dejstvo, da so ljudje o tem javno spregovorili, pomeni, da gre za sistemski vzorec, ne naključje.

Imate težave z zobmi? To so ordinacije, ki vas sprejmejo takoj

Zobobol ne čaka. In tudi vi ne bi smeli! V času, ko so čakalne dobe v zobozdravstvu vse daljše, obstajajo rešitve, ki vam omogočajo hitro, strokovno in nebolečo obravnavo - brez čakanja in bre

V državah, kot je Nizozemska, kjer je kolesarska kultura izjemno razvita, so postopki po nesreči enostavnejši in bolj zaščitni za kolesarja. Tam velja domneva odgovornosti avtomobilista – in zdravniški postopki ne sprožajo avtomatskih preiskav. V Sloveniji pa…?

Vloga zdravnika ali tihega svetovalca?

Zdravniki niso dolžni svetovati pacientom, naj lažejo. A če vas nekdo sredi noči na urgenci pogleda, tiho reče: “A ni bilo to doma?” – veste, kaj s tem misli. In prav to je nevaren del sistema, ki ljudi sili v taktiziranje.

Zmago Jelinčič Plemeniti je s svojo objavo sprožil precej več kot klasično politično izjavo. Dotaknil se je sistema, v katerem mora posameznik premisliti, ali je iskrenost varna. In če se po padcu z biciklom na javni cesti vprašate: “Kaj naj povem zdravniku, da ne bo težav?” – potem nekaj zagotovo ni v redu.

Pripravil: N. Z.

Vir:

• Facebook objava Zmaga Jelinčiča Plemenitega
• Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP)
• Policija.si
• Uradni podatki MZ in prometne zakonodaje RS