Znana slovenska igralka pristala na psihiatriji – z njo je šel njen sin

Njena izpoved je boleča, iskrena in presenetljivo topla. Igralka je prvič brez olepševanja spregovorila o letih izgorelosti, psihiatrični pomoči in trenutku, ko jo je na urgenco pospremil lastni otrok. Zgodba, ki se dotakne mnogo globlje, kot bi si mislili.

Dolga leta iskanja pripadnosti

V podkastu Seansa s Tajo je Maja Martina Merljak razgrnila eno najtežjih poglavij svojega življenja. Govorila je o občutku nepripadnosti, ki jo je spremljal že od študijskih let, ko je – kot pravi sama – ustvarila resno, dramatično različico sebe, ne zato, ker bi to bila ona, temveč zato, da bi bila sprejeta. A notranji nemir ni izginil. Praznina je ostajala, kljub uspehom, vlogam in potrditvam od zunaj.

Materinstvo kot prelomnica

Prvi resnični občutek pripadnosti je doživela šele ob rojstvu prvega sina. Takrat se je nekaj v njej hkrati sesulo in začelo na novo sestavljati. Materinstvo je prineslo smisel, a tudi boleče odpadanje starih identitet, pričakovanj in notranjih pritiskov. Procesu se je dolgo upirala – in prav ta upor jo je po rojstvu drugega otroka pahnil v globoko izgorelost.

Ko telo in um rečeta dovolj

Izgorelost ni bila trenutna kriza, temveč dolgotrajno stanje. Leta brez pravega nadzora nad razpoloženjem, nenehni panični napadi, jeza, žalost in izčrpanost. Navzven je delovala funkcionalno, znotraj pa je bila ujeta v meglo, ki ji je preprečevala stik z lastnimi otroki, s sabo, z življenjem. Več mesecev je preživela na pomirjevalih, pogosto brez moči, da bi vstala iz postelje.

Iščeš pravo srednjo šolo? Pridi na informativne dneve na Srednjo zdravstveno in kemijsko šolo v Novem mestu

Izbira srednje šole je ena prvih res velikih odločitev v življenju mladega človeka. Za osnovnošolce pomeni korak v svet odraslosti, za starše pa pomembno vprašanje: Ali bo ta izbira otroku odpr

Psihiatrija in trenutek s sinom

Ko ni zmogla več, je pomoč poiskala tudi na psihiatrični hitri pomoči. Večkrat. Tja so jo vozili oče, partner, enkrat pa je šla s starejšim sinom. Danes razume, da je bil prestrašen, a je kljub temu ostal ob njej, sedel v čakalnici in šel z njo naprej. Takrat mu je preprosto razložila, da potrebuje pogovor in zagotovilo, da bo vse še v redu.

Počasno sestavljanje sebe

Pomoč je iskala v psihiatriji, psihoterapiji in tudi v duhovnih pristopih. Ne kot pobeg, temveč kot dopolnitev. Danes verjame v potrpežljivost – v to, da stvari dozorijo, ko pride čas. Iz vse te bolečine pa se je rodilo še nekaj nepričakovanega: lahkotnost. Humor. Sposobnost, da se neha jemati smrtno resno in se sebi prvič iskreno nasmeji.

Pripravil: I.M.

VIr: Facebook, podcast Seansa s Tajo