Hrvati priznali: Slovenci s(m)o fenomen

Zlatko Mateša ni odšel zaradi izteka mandata. Odstopil je 21. maja 2026, potem ko je hrvaški šport pretresla afera v Hrvaški smučarski zvezi, pritisk na vodstvo HOO pa se je stopnjeval.

ZAGREB – Hrvaški olimpijski komite bo 29. julija v Zagrebu dobil novega predsednika. Po kar 24 letih se je končalo obdobje Zlatka Mateše, ki je krovno organizacijo hrvaškega športa vodil od leta 2002. Za njegovega naslednika se potegujejo Dragan Primorac, Miroslav Buljan in Josip Varvodić.

Volitve potekajo v času, ko se na Hrvaškem ne govori več samo o športnih rezultatih, temveč predvsem o upravljanju denarja, številu zaposlenih, odgovornosti športnih funkcionarjev in nadzoru nad nacionalnimi zvezami. V razpravo je bila kot primer učinkovitejšega sistema vključena tudi Slovenija.

Mateša odstopil pod težo športnih afer

Zlatko Mateša ni odšel zaradi izteka mandata. Odstopil je 21. maja 2026, potem ko je hrvaški šport pretresla afera v Hrvaški smučarski zvezi, pritisk na vodstvo HOO pa se je stopnjeval. Pred njegovim odhodom so iz sveta HOO izstopili tudi predstavniki nekaterih največjih hrvaških športnih zvez, med njimi nogometne, rokometne, košarkarske, vaterpolske in odbojkarske.

Mateša je v odstopni izjavi poudaril, da je njegova odločitev dejanje moralne odgovornosti. Ob tem je zatrdil, da denar, ki ga je Hrvaška smučarska zveza prejela od HOO, po opravljenih pregledih ni bil porabljen nezakonito. Morebitne nepravilnosti naj bi se nanašale na druge prihodke smučarske zveze. HOO je navedel, da je zveza med letoma 2016 in 2025 ustvarila približno 67 milijonov evrov prihodkov, od HOO pa prejela okoli 16 milijonov.

Koliko preplačujete za zobozdravnika? Razlike v cenah so šokirale tudi nas

Za popolnoma enako zobozdravstveno storitev lahko nekateri plačajo tudi do skoraj trikrat manj – a ena napačna odločitev vas lahko na koncu stane še bistveno več. Ste se kdaj vprašali, zaka

Kljub takšnim pojasnilom je bilo zaupanje v sistem močno načeto. Mateša, ki je bil od leta 2002 izvoljen sedemkrat in je bil pogosto edini kandidat, je zato odšel sredi mandata. Novi predsednik bo mandat opravljal do rednih volitev oziroma do oktobra 2028.

Trije kandidati za predsednika

Največ podpisov podpore je ob kandidaturi predstavil Dragan Primorac. Nekdanji hrvaški minister za znanost, izobraževanje in šport ter sedanji predsednik Hrvaške taekwondo zveze je HOO predložil 59 podpisov. V kampanji poudarja preglednost, enakopravno obravnavanje športov ter boj proti političnemu vplivanju in korupciji.

Njegov glavni tekmec je Josip Varvodić, predsednik Hrvaške plavalne zveze. Kandidaturo je vložil s programom »Skupaj za razvoj hrvaškega športa«, v katerem med drugim napoveduje pregled poslovanja HOO, pogovore z vsemi nacionalnimi zvezami ter bolj odprto in odgovorno upravljanje organizacije. Podporo naj bi mu izreklo več velikih športnih zvez, tudi Hrvaška nogometna zveza.

Tretji kandidat je zagrebški zdravnik Miroslav Buljan, ki je dokumentacijo poslal po pošti in se v javnosti predstavlja precej manj intenzivno kot Primorac in Varvodić.

HOO bo leta 2026 razpolagal s 64,5 milijona evrov

Ena od osrednjih tem pred volitvami je denar. Skupščina HOO je po prvem rebalansu potrdila prihodke v višini 64,5 milijona evrov in načrtovane odhodke v višini 64,2 milijona evrov. Prvotni načrt je predvideval približno 55,4 milijona evrov prihodkov, nato pa je bil povečan za 9,1 milijona.

Gre za rekordno visoke zneske. Vendar celotnega proračuna HOO ni mogoče preprosto enačiti z denarjem za upravo. Iz njega se financirajo programi nacionalnih zvez, priprave in nastopi športnikov, razvojni programi, večšportna tekmovanja, pomoč klubom ter drugi projekti hrvaškega športa.

Prav zato sama velikost proračuna še ne dokazuje, da preveč denarja ostane v administraciji. Za takšno ugotovitev bi bilo treba poznati natančno razdelitev med plače in delovanje pisarn na eni strani ter neposredne programe zvez, športnikov, trenerjev in infrastrukture na drugi.

Objavljena številka o 83 zaposlenih ni dovolj pojasnjena

V objavi, ki je zaokrožila po družbenih omrežjih, je navedeno, da naj bi imel HOO okoli 83 zaposlenih in s tem večji aparat od številnih olimpijskih komitejev večjih evropskih držav.

Gre za podatek, ki zahteva dodatno preverjanje. Iz objave ni razvidno, ali številka vključuje samo zaposlene v osrednji pisarni HOO ali tudi ljudi v povezanih ustanovah, projektih in drugih organizacijskih enotah. Prav tako ni jasno, ali so bile pri tujih olimpijskih komitejih uporabljene primerljive kategorije.

Imate težave z zobmi? To so ordinacije, ki vas sprejmejo takoj

Zobobol ne čaka. In tudi vi ne bi smeli! V času, ko so čakalne dobe v zobozdravstvu vse daljše, obstajajo rešitve, ki vam omogočajo hitro, strokovno in nebolečo obravnavo - brez čakanja in bre

Primerjanje števila zaposlenih med državami je lahko zavajajoče. Nekateri olimpijski komiteji poleg olimpijskega športa vodijo tudi šport za vse, izobraževanje, nacionalne centre, trženje ali druge naloge, drugod pa so te dejavnosti organizirane v ločenih ustanovah.

Hrvaška vlada je sicer že napovedala strožja pravila. Krovne športne organizacije bodo morale objavljati stroške, merila financiranja, sistemizacijo delovnih mest ter število načrtovanih in dejansko zasedenih delovnih mest.

Slovenija ima 35 zaposlenih, vendar ne 17,5 milijona evrov

Objava kot primer vitkejšega in učinkovitejšega sistema izpostavlja Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez. Del primerjave drži: OKS-ZŠZ je imel ob koncu leta 2025 zaposlenih 35 ljudi.

Toda navedba, da naj bi slovenski olimpijski komite leta 2026 razpolagal s samo 17,5 milijona evrov, se ne ujema z uradnim finančnim načrtom. OKS-ZŠZ je za leto 2026 načrtoval približno 12,76 milijona evrov prihodkov in skoraj enak znesek odhodkov. Leta 2025 je ustvaril približno 10,42 milijona evrov prihodkov.

Primerjava tako pokaže veliko razliko: HOO ima približno petkrat večji proračun od OKS-ZŠZ. Vendar tudi tu velja opozorilo, da organizaciji nimata nujno enakega obsega nalog in da se državni denar za šport v Sloveniji razdeljuje tudi neposredno prek ministrstva, Fundacije za šport, občin in nacionalnih panožnih zvez.

Slovenija je kljub manjšemu številu prebivalcev in nižjemu proračunu olimpijskega komiteja izjemno uspešna. Na zimskih olimpijskih igrah v Pekingu leta 2022 je osvojila sedem medalj, na poletnih igrah v Parizu leta 2024 pa tri. To je skupaj deset odličij v enem poletno-zimskem ciklu.

Toda tudi izračuni medalj na milijon prebivalcev, objavljeni na Facebooku, niso povsem pregledni. Ni jasno, ali so bile za vse države upoštevane iste olimpijske igre in enako časovno obdobje. Rezultate je zato smiselno primerjati samo ob enotni metodologiji.

Objava odpira prava vprašanja, vendar vsebuje tudi netočnosti

Glavno sporočilo objave je legitimno: ob rekordnem javnem financiranju morajo biti razdeljevanje denarja, število zaposlenih in kriteriji podpore športom povsem pregledni.

Toda objave ni mogoče obravnavati kot dokončen »fact-check«. Avtorji sami priznavajo, da so podatke zbirali s pomočjo orodij umetne inteligence in da so mogoča odstopanja. Napačen je že navedeni znesek proračuna slovenskega olimpijskega komiteja, nepojasnjeni pa ostajajo tudi podatki o številu zaposlenih in primerljivosti tujih organizacij.

Hrvaški šport zato ne potrebuje novih mitov, temveč javno dostopne številke: koliko ljudi dejansko zaposluje HOO, koliko znašajo stroški njihovega dela, koliko denarja prejme posamezna zveza in kolikšen delež od rekordnih 64,5 milijona evrov na koncu pride neposredno do športnikov, trenerjev, klubov in športnih objektov.

Prav odgovor na ta vprašanja bi moral biti najpomembnejši del programov vseh treh kandidatov. Volitve 29. julija ne bodo odločale le o Mateševem nasledniku, temveč tudi o tem, ali bo HOO po aferah res dobil preglednejši in učinkovitejši način upravljanja.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: www