Neverjetno! Slovenski borec Jan Pancar z očetom ruši velikane MXGP
Jan Pancar – V času, ko svetovni motokros MXGP obvladujejo bogate tovarniške ekipe s profesionalnimi vozniki, ogromnimi proračuni in številčnimi ekipami, je zgodba slovenskega dirkača Jana Pancarja resnično nekaj posebnega. Mladenič iz Slovenije vztraja med svetovno elito s povsem zasebno ekipo, ki jo sestavljata zgolj on in njegov oče. Rezultati, ki jih dosega v tej brutalno konkurenčni seriji, pa postajajo vedno bolj impresivni.
Odlična predstava v Nemčiji
Na zadnji dirki svetovnega prvenstva v Nemčiji je Pancar še enkrat pokazal, da sodi med najbolj nadarjene posameznike v tem športu.
V drugi vožnji pa štart ni bil idealen. Zaradi pomanjkanja osebja motor pred štartom ni bil popolnoma očiščen blata, kolo mi je zdrsnilo in sem moral znova loviti priključek. Končal sem na osmem mestu, kar je še vedno soliden rezultat,« je pojasnil za GateDrop.
Hitrost mu ne manjka, išče pa še popolno konstantnost
Pancar se zaveda, kje je njegova največja rezerva: »Moja hitrost je odlična, vedno sem med najhitrejšimi na treningih. Moja slabost pa je prvih deset minut dirke, ko so najboljši res izjemno eksplozivni. Sam bolje vozim proti koncu dirke, zato moram še nadgraditi štarte in uvodne kroge.«
In prav tu se razlikuje od največjih zvezdnikov razreda MXGP. V prvi fazi dirke si pogosto naberejo prednost, ki jo nato vzdržujejo. Za Jana bo naslednji ključni korak v karieri sposobnost agresivnega začetka že ob padcu štartne rampe.
Sam proti svetu
V svetu, kjer imajo številni njegovi konkurenti na voljo milijonske proračune, na desetine inženirjev, analitikov in osebja, Pancar nastopa povsem samostojno. Ob njem stoji le njegov oče, ki prevzema vlogo mehanika, šoferja, menedžerja in glavne opore.
»Je naporno, fizično in psihično. Toda s pomočjo sponzorjev nama zaenkrat uspeva. Finančno še zdrživa, a vsak vikend na poti, treningi, priprava motorja – vse skupaj predstavlja velik zalogaj,« razlaga Pancar.
Njuna logistika je preprosta: s kombijem prepotujeta na tisoče kilometrov po Evropi, sama pripravljata motorje in skrbita za vse tehnične detajle. V ozadju nimata profesionalne ekipe, inženirjev podatkov, fizioterapevtov ali nutricionistov, kot jih imajo največji rivali.
Brutalna konkurenca v MXGP
Letošnja sezona MXGP je še posebej zahtevna. »Prva trojica – Jeffrey Herlings, Lucas Coenen in Romain Febvre – je trenutno stopničko višje. Ampak od četrtega do petnajstega mesta smo vsi zelo blizu skupaj. En slab štart te zlahka pahne iz boja za vrh,« pojasnjuje Jan.
Prav izenačenost sredine razpredelnice pomeni, da Pancar že zdaj dokazuje vrhunsko raven. Medtem ko večina voznikov s slabšimi začetki obtiči na repu, se Jan s svojo borbenostjo pogosto prebija naprej.
Brez tovarniških ponudb, a upanje ostaja
Presenetljivo je, da kljub dobrim rezultatom in konstantnem napredku zaenkrat še ni prejel nobene uradne ponudbe za prestop v katero od tovarniških ekip: »Za zdaj še nič. Upam, da me opazijo. Mislim, da sem s pravo podporo lahko stalno med najboljših pet.«
Čeprav je trenutno še vedno odvisen predvsem od podpore nekaj zvestih sponzorjev, bi mu tovarniška pogodba olajšala logistične, finančne in predvsem fizične napore, ki jih trenutno nosi skoraj izključno sam s pomočjo očeta.
Možna pot na Motocross of Nations
V pogovoru je razkril tudi načrte za letošnji Motocross of Nations, prestižno ekipno tekmovanje, ki bo letos v ZDA. »Če bo Tim Gajser pripravljen za nastop, bomo skoraj zagotovo šli. To bi bila zame izjemna priložnost, saj še nikoli nisem tekmoval v Ameriki.«
Za Slovenijo bi to bil eden redkih nastopov na tem največjem ekipnem dogodku v motokrosu, saj je nastop v ZDA logistično in finančno zelo zahteven. A v kolikor bo Gajser nared, je skoraj gotovo, da bomo tam videli tudi Pancarja.
Trma, vztrajnost in talent – prava zgodba za učbenike
Jan Pancar dokazuje, da uspeh ni vedno rezultat milijonskih vložkov. S pravo mero talenta, vztrajnosti in podpore očeta sledi svojim sanjam. Medtem ko večina njegovih tekmecev uživa udobje profesionalnih ekip, Jan s skromnimi sredstvi, lastnim kombijem in neskončno voljo dokazuje, da je tudi “mali človek” lahko nevaren velikanom.
Njegova zgodba je prava inspiracija za vse športnike in ljubitelje motokrosa. Sanje so dosegljive tudi brez velikih imen in podpore industrije.
Napisal: K. J.
Vir: gatedrop.com, You Tube, Instagram
