Kriza slovenskega alpskega smučanja: smo dosegli dno ali šele začetek padca?

Velike napovedi o olimpijskih kolajnah so se razblinile kot megla nad Cortino. Prvič po letu 1976 med najboljšimi desetimi ni bilo Slovenca. Kaj se dogaja z našim alpskim smučanjem – in kdo bo ustavil zdrs?

Ko 12. mesto boli bolj kot odstop

Ko je Žan Kranjec po veleslalomu v Cortini zasedel 12. mesto, ni iskal izgovorov. Bil je razočaran. In z njim vred tudi slovenska javnost. To je njegova disciplina. Njegov teren. A namesto boja za kolajno – hladna realnost. Še bolj zaskrbljujoče? Na startu sploh ni bilo slovenskega slalomista. Nekdanji reprezentant Mitja Dragšič je to označil za katastrofo. In težko mu oporekamo. Država z bogato smučarsko tradicijo brez predstavnika v tehnični disciplini? To ni le naključje. To je signal.

Poškodbe, ki ne minejo – niti po koncu kariere

Dragšič danes deluje v mednarodnem okolju, a posledice kariere še vedno čuti. Dobesedno. Poškodbe so stalnica alpskega smučanja, a vprašanje je, ali imajo naši tekmovalci dovolj podpore – fizične, strokovne, finančne. Vsaka sezona je boj. Ne le s konkurenco, temveč s telesom. Ko zmanjka širine ekipe, ko ni pravega zaledja, se pritisk skoncentrira na enega ali dva posameznika. In takrat napake bolijo bolj.

Baza se krči, klubi životarijo

Največji alarm pa bije drugje – pri mladih. Baza tekmovalcev se zmanjšuje. Klubi, ki so nekoč proizvajali talente, danes komaj preživijo. Smučanje je drag šport. Oprema, treningi, prevozi, snežni pogoji – vse to stane. Veliko. Družine dvakrat premislijo, preden otroka vpišejo v klub. Zime so krajše, sneg ni več samoumeven. In če otrok nima dostopa do “telovadnice na snegu”, kot pravi Dragšič, izgubi stik z osnovo. S tistim občutkom za robnik, hitrost, ravnotežje.

Šok: Znanega vplivneža ob prihodu iz Dubaja aretirali – kaj se dogaja?

Na Letališču Jožeta Pučnika so ob prihodu letala iz Dubaja pridržali Aleksandra Repića (Nepridiprav) in njegovo partnerko. Po neuradnih informacijah je na kraju posredovalo pet kriminalistov. Ur

Brez sistemske spremembe ne bo preobrata

Slovensko smučanje nujno potrebuje nov model dela. Več povezovanja med klubi, več vlaganja v mlade, bolj jasno pot od otroških kategorij do svetovnega pokala. Talent imamo. To smo dokazali neštetokrat. A talent brez sistema je kot smučar brez proge. Vprašanje ni več, ali smo v krizi. Vprašanje je, ali jo bomo znali izkoristiti kot prelomnico. Bomo znali znova zgraditi temelje – ali bomo čakali na čudež? Če nas je zgodovina česa naučila, potem tega: vrhovi pridejo in gredo. Ostane pa delo. In volja.

Pripavil: I.M.

Vir: Facebook