Združeni ekipi Trima Trebnje kljubovali Francozom, domov se vračajo s srebrno medaljo
Njegovi začetki v Krmelju segajo v leto 1952, ko se je v kraju začela pisati rokometna zgodba. Krmelj je bil med prvimi petimi klubi v Sloveniji, kjer so začeli igrati rokomet.
KRMELJ – Morda se bo komu zdelo nenavadno, da toliko pozornosti namenjamo skupini mladih fantov iz majhnega kraja v Mirenski dolini. A zgodba mladih rokometašev iz Krmelja je veliko več kot le športna zgodba. Je zgodba o pripadnosti, vztrajnosti, prijateljstvu, tradiciji in ponosu kraja, ki že desetletja živi z rokometom.

Krmelj, kraj v občini Sevnica s približno 700 prebivalci, ima bogato zgodovino. Razvijati se je začel z odprtjem rudnika rjavega premoga leta 1809. Rudnik je skozi leta menjal lastnike, leta 1962 pa so ga zaprli. Takrat je vrata odprlo podjetje Metalna, kjer se je zaposlila večina nekdanjih rudarjev. Življenje v kraju je bilo delovno, pogosto naporno, a hkrati tudi kulturno in športno zelo živahno.
Posebno mesto v tej zgodbi ima rokomet. Njegovi začetki v Krmelju segajo v leto 1952, ko se je v kraju začela pisati rokometna zgodba. Krmelj je bil med prvimi petimi klubi v Sloveniji, kjer so začeli igrati rokomet. Sprva se je igral na travi, pozneje na igrišču, posutem z lešem, danes pa ima kraj asfaltno igrišče, ki še vedno nosi spomine številnih generacij.
Rokomet je bil v Krmelju od nekdaj zelo priljubljen. Prav tu se je leta 1932 rodil eden najuspešnejših slovenskih rokometašev, Stane Papež, prvi Slovenec, ki je zaigral za rokometno reprezentanco nekdanje Jugoslavije. Za svoje delo in športno pot je prejel številna priznanja, med drugim Bloudkovo nagrado za življenjsko delo ter plaketo Marjana Rožanca za predano delo na športnem področju.

Mnogi se še danes spominjajo nedelj, ko so domači navijači bučno spodbujali krmeljske rokometaše, medtem ko so doma čakale družine in nedeljska kosila. Krmeljski veterani so bili znani po vsej nekdanji Jugoslaviji in so se zapisali tudi v knjigo veteranov. Tako starejša ekipa RK Svoboda kot mlajši veterani RK Kraljevina Krmelj se še danes udeležujejo srečanj. Z veseljem se jim pridruži tudi najstarejši veteran, gospod Marjan Zaman, ki bo maja dopolnil 88 let – dokaz, da zdrav duh res živi v zdravem telesu.
Nova generacija, ki vrača življenje na igrišče
Po obdobju, ko je rokometno igrišče v Krmelju bolj ali manj samevalo, se je pred približno petimi leti nekaj premaknilo. Mlajši osnovnošolci so znova vzljubili rokometno žogo. Veliko zaslug za to imata učitelj športne vzgoje na OŠ Krmelj Primož Plazar in pomočnik trenerja Borut Papež, v letošnjem letu pa je mlade rokometaše pod svoje okrilje prevzel Peter Milek.
Učenci današnjega 8. razreda OŠ Krmelj kot člani RK Trimo Trebnje štirikrat tedensko trenirajo rokomet. Do nedavnega so trenirali v telovadnici v Mokronogu, pred kratkim pa so se preselili v novo športno dvorano v Trebnjem.
Tekmujejo v kategoriji M14, kjer so se letos uspešno uvrstili v četrtfinale državnega prvenstva. Po napetih in borbenih tekmah so sezono končali na odličnem 7. mestu med 32 ekipami v Sloveniji.
Morda se komu ta dosežek ne zdi izjemen. A če vemo, da ekipo sestavljajo učenci enega samega 8. razreda majhne osnovne šole, ob tem pa jim pomagata le dve rezervi iz 6. razreda, stari komaj 12 let, uspeh dobi povsem drugo razsežnost. Za starše, stare starše, prijatelje in krajane so ti fantje pravi fenomen in velik ponos kraja.
Mali kraj proti velikim rokometnim središčem
Mladi Krmeljčani se junaško kosajo z ekipami iz večjih rokometnih središč, kot so Celje, Koper, Velenje in Novo mesto. To so okolja z veliko širšim zaledjem mladih igralcev, selekcijami in bogato rokometno tradicijo. A fantje iz Krmelja se ne ustrašijo nikogar.
Sodelovali so že na več mednarodnih turnirjih, med drugim na Madžarskem, na Koper Cupu in v Brčkem. Minuli konec tedna pa so združili moči z vrstniki iz Trebnjega in se skupaj s trenerjema odpravili na priznan mednarodni turnir v Chartres v Franciji.
Tudi tam so pokazali, kaj pomeni borbenost. Po napeti končnici so morali v finalu priznati premoč leto starejši ekipi francoskega Sarrebourga, a so kljub temu odlično zastopali barve svojega kluba, kraja in slovenskega rokometa ter osvojili izvrstno 2. mesto.

Fantje, ki igrajo s srcem
Fantje iz OŠ Krmelj se borijo kot pravi levi. Tudi ko rezultat ni v njihovo korist, ostajajo ekipa, ki diha kot eno. Na igrišču pustijo srce, skupaj se veselijo in skupaj žalujejo. Ko so igrali odločilno tekmo za uvrstitev v četrtfinale, so nastopili le z eno rezervo, saj se je eden od igralcev pred tem poškodoval. A niso odnehali.
Za domače okolje so Aleks Hrovat, Bor Končina, Filip Končina, Kristijan Gole, Matic Končina, Nejc Dragan, Nejc Kranjc, Jakob Pelko in Jakob Končina naši “Prevci” – fantje, ki dokazujejo, da ni pomembno, kako velik je kraj, temveč kako veliko srce ima ekipa.
Poseben čar daje zgodbi tudi dejstvo, da gre za učence enega razreda, ene majhne šole in enega kraja. Razred šteje 17 učencev – 6 deklet in 11 fantov – med njimi pa je nastala ekipa, ki danes uspešno nastopa med najboljšimi v Sloveniji.
Navijači, ki jih spremljajo povsod
Mladi rokometaši imajo ob sebi tudi srčne navijače. Spremljajo jih na tekmah, jih glasno spodbujajo z bobni in vuvuzelami ter jim dajejo občutek, da nikoli niso sami. Prav ta povezanost med igralci, družinami, trenerji in krajem je nekaj posebnega.
V prihodnji sezoni ekipo čakajo spremembe. TRIMO Trebnje Mokronog se bo združil s TRIMO Trebnje, kar bo za fante pomenilo nov korak. Najboljši igralci bodo lahko še napredovali, nekateri pa bodo morda dobili manj priložnosti za igro. Po eni strani bo ekipa s tem pridobila moč, po drugi pa bo izgubila nekaj tistega posebnega čara, ki ga ima skupina fantov iz ene majhne šole na Dolenjskem.
Upanje, da bo rokomet v Krmelju živel naprej
Zgodba mladih rokometašev iz Krmelja je dokaz, da šport v majhnih krajih še vedno živi. Da lahko nekaj zagnanih otrok, predanih trenerjev, glasnih navijačev in ponosnih družin ustvari nekaj velikega.
Ti fantje dajejo upanje, da se bo rokomet v Krmelju igral tudi v prihodnje. Da se tradicija, ki se je začela davnega leta 1952, ne bo prekinila. In da bo majhen kraj v Mirenski dolini še naprej ponosno spremljal svoje rokometaše.
To ni le zgodba o rezultatih. To je zgodba o ekipi, ki je povezana, srčna in pogumna. Zgodba o fantih, ki si zaslužijo, da se zanje sliši, je še zapisala Vesna Končina. Mladim fantom in trenerjem pa iskrene čestitke!
Pripravil: Nadlani.si
Foto: WWW