»Slovenske punce so zakon«, slovenski nacionalni sistem opozarja na zanimiv vzorec

Komaj 16-letna Živa Remic je postala svetovna prvakinja do 20 let v teku na 800 metrov, njen izjemen uspeh pa so pri SLOfit postavili v širši kontekst. Dolgoletne meritve slovenskih otrok kažejo, da odlični rezultati deklet niso nekaj, kar bi opazili šele ob velikih medaljah.

LJUBLJANA – »SLOVENSKE PUNCE SO ZAKON. IN PODATKI TO GOVORIJO ŽE LETA.« Tako so pri SLOfit začeli zapis ob novem izjemnem uspehu slovenskega ženskega športa.

Povod je bila Živa Remic. Šestnajstletna slovenska atletinja je na svetovnem prvenstvu do 20 let v ameriškem Eugenu osvojila zlato medaljo v teku na 800 metrov. V finalu je zmagala s časom 2:03,03. Svetovna atletika jo tako od avgusta 2026 vodi kot svetovno prvakinjo do 20 let.

Pri SLOfit pa ob njenem dosežku niso opozorili zgolj na novo slovensko športno zvezdnico.

Spomnili so na Urško Žigart, ki premika meje slovenskega ženskega kolesarstva, na športni fenomen Janjo Garnbret, uspehe slovenskih smučarskih skakalk in zdaj še na Remičevo, ki je svetovni vrh dosegla že pri 16 letih.

»To niso naključni utrinki. To je vzorec,« so zapisali pri SLOfit.

Kaj sploh je SLOfit?

SLOfit ni športni klub ali projekt, namenjen zgolj vrhunskim športnikom. Gre za nacionalni sistem spremljanja telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine ter nadgradnjo dobro znanega Športnovzgojnega kartona (ŠVK).

Sistem omogoča spremljanje razvoja otrok skozi več generacij. Raziskovalna skupina SLOfit nadaljuje delo, ki se je na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani začelo že pred desetletji, podatki pa omogočajo medgeneracijske primerjave enajstih kazalnikov vse od leta 1987. Ekipo sestavljajo predvsem raziskovalci Fakultete za šport Univerze v Ljubljani, med skrbniki sistema pa so prof. dr. Gregor Starc, prof. dr. Marjeta Kovač, doc. dr. Bojan Leskošek in prof. dr. Gregor Jurak.

Koliko preplačujete za zobozdravnika? Razlike v cenah so šokirale tudi nas

Za popolnoma enako zobozdravstveno storitev lahko nekateri plačajo tudi do skoraj trikrat manj – a ena napačna odločitev vas lahko na koncu stane še bistveno več. Ste se kdaj vprašali, zaka

Obseg podatkov je ogromen. Po navedbah SLOfit je bilo v zadnjih 30 letih testiranih okoli milijon otrok, populacijski podatki pa raziskovalcem omogočajo spremljanje sprememb telesne zmogljivosti celotnih generacij.

Zato njihova opažanja ne temeljijo na nekaj vrhunskih športnicah, ampak na desetletjih meritev slovenskih šolarjev.

Dekleta so začela napredovati že po letu 2011

Prav tu postane zapis ob uspehu Žive Remic posebej zanimiv.

Pri SLOfit navajajo, da so meritve Športnovzgojnega kartona izboljševanje gibalne učinkovitosti slovenskih deklet zaznale že po letu 2011. Po njihovih navedbah so dekleta leta 2013 presegla slovensko povprečje obdobja 1989–2018, leta 2019 pa dosegla najboljše rezultate v zgodovini spremljanja gibalnega razvoja v Sloveniji.

»Ko so mnogi še govorili, da ‘punce niso tako športne’, so podatki že šepetali nekaj drugega,« so ob uspehu Remičeve zapisali pri SLOfit.

To seveda ne pomeni, da je mogoče uspehe posameznic, kot so Garnbret, Žigart ali Remic, neposredno razložiti z rezultati Športnovzgojnega kartona. Kaže pa na širšo podlago: na generacije deklet z visoko gibalno zmogljivostjo, iz katerih lahko ob ustreznem okolju, treningu in podpori zrastejo tudi vrhunske športnice.

Leta 2026 dekleta napredujejo, fantje so obstali

Najnovejši podatki pa prinašajo tudi opozorilo.

Preliminarna analiza Športnovzgojnega kartona 2026, v katero so do začetka junija vključili podatke 488 šol in več kot 191.240 otrok in mladostnikov, kaže, da slovenski otroci posledic epidemije še niso nadomestili.

Razlika med spoloma je zanimiva. Pri dekletih se pozitivni trend nadaljuje, pri fantih pa se je okrevanje ustavilo. Kljub napredku je gibalna učinkovitost deklet v šolskem letu 2025/26 še vedno približno šest odstotkov pod ravnjo zadnjega šolskega leta pred epidemijo, pri fantih pa je za štiri odstotke nižja.

Tudi slika pri dekletih torej še zdaleč ni idealna. Delež nizko gibalno učinkovitih deklet je po preliminarnih podatkih še vedno precej višji kot pred epidemijo, prav tako se delež visoko gibalno učinkovitih še ni vrnil na raven iz obdobja pred covidom-19.

Od Garnbretove do Remičeve

Pri SLOfit so zato uspeh Žive Remic razumeli predvsem kot priložnost za širše sporočilo.

Imate težave z zobmi? To so ordinacije, ki vas sprejmejo takoj

Zobobol ne čaka. In tudi vi ne bi smeli! V času, ko so čakalne dobe v zobozdravstvu vse daljše, obstajajo rešitve, ki vam omogočajo hitro, strokovno in nebolečo obravnavo - brez čakanja in bre

Slovenske športnice zadnja leta osvajajo največja tekmovanja v zelo različnih športih – od plezanja in zimskih športov do kolesarstva ter atletike. Za njihovimi medaljami so leta treningov, trenerji, družine, klubi in predvsem talent posameznic, toda podatki o celotni populaciji kažejo, da ima slovenski ženski šport tudi zelo zanimivo gibalno zaledje.

»Zato danes ne praznujemo samo medalj. Praznujemo dekleta, ki skačejo, tečejo, plezajo, kolesarijo, trenirajo, vztrajajo, tekmujejo, padajo, vstajajo in znova poskušajo,« so zapisali pri SLOfit.

In dodali še misel, ki povzema njihov pogled na uspehe zadnjih generacij slovenskih športnic:

»Šport ni prostor, kamor vstopiš, če ti dovolijo. Šport je prostor, ki ga lahko osvojiš.«

Pripravil: Nadlani.si
Foto: SLO FIT