Uf, tole si o Pogačarju misli zmagovalec! Van der Poel ni ‘šparal besed’

13. apr. 2025, ob 18.07
Posodobljeno pred 10 dnevi
5634
240 SEK

Mathieu van der Poel o Pogačarju: “To, kar je storil, ni normalno. Ampak resno – kdo to naredi na svojem prvem Roubaixu?”

ROUBAIX, FRANCOSKA SEVERNA MEJA – V športu se redko zgodi, da zmagovalec najprestižnejše dirke bolj govori o drugouvrščenem kot o lastnem uspehu. A letos je bilo v peklu severa drugače. Mathieu van der Poel je slavil še tretjič zapored na Pariz–Roubaixu, toda vse oči – tudi njegove – so bile uprte v debitanta iz Komende. V Tadeja Pogačarja.

In kar je Nizozemec izustil po prihodu na znameniti velodrom, je odmevalo glasneje kot pokanje verig na tlakovanih odsekih:

“Vemo, kakšen šampion je Pogačar. Kar je storil ob debiju na Roubaixu, me ne preseneča, obenem pa tudi ni normalno. Res je izjemen talent.”

Citat, ki ga je van der Poel podal za organizatorje, je postal skorajda naslovnica dneva. In ne brez razloga.

Kdo je na svojem prvem Roubaixu skoraj premagal kralja pekla?

Pariz–Roubaix, znan kot »l’enfer du Nord« (pekel severa), velja za najbolj brutalno med klasiki. Blato, prah, zlomljene sanje in prekleto dolgi tlakovani odseki – to ni kraj za začetnike. In ravno zato je bil Pogačarjev nastop skoraj nadrealističen.

Kdo si sploh lahko privošči svoj bazen?
Ste si kdaj predstavljali, kako bi bilo, če bi lahko po napornem dnevu stopili na svojo teraso in se osvežili v kristalno čistem bazenu? Lasten bazen ni več privilegij le redkih – danes je to do

Na devetem odseku – vsem znani sektor Carrefour de l’Arbre, kjer so se v preteklosti lomili kolesarski imperiji – je Slovenec precenil ovinek. Malce prehitro, veriga je padla, telo prav tako. A že čez nekaj trenutkov se je pobral, skočil nazaj na kolo in nadaljeval – kot da ni nič. Na koncu je zaostal le 1 minuto in 18 sekund. Na svojem prvem Roubaixu. Proti van der Poelu.

“Malce je precenil ovinek, sam pa sem se še nekako ujel,” je pojasnil Mathieu van der Poel. “Ne vem, kaj se je dogajalo zatem, saj sem imel hitro veliko prednost. Toda moral sem zgrabiti priložnost, to je tudi del dirkanja,” je še dodal.

Previdno izrečeno, a sporočilo je bilo jasno: tudi sam je bil šokiran.

Zgodovina piše svoje, a čustva govorijo drugače

S to zmago – tretjo zaporedno na Roubaixu – se je van der Poel zapisal ob bok legendam, kot sta Octave Lapize (1909–1911) in Francesco Moser (1978–1980). Športna zgodovina mu torej zdaj drži mesto na svoji zlati polici. A van der Poel ni deloval kot človek, ki bi si želel slavo zmagovalca v praznem prostoru.

Pravzaprav je že med govorom organizatorjem večkrat nakazal, da bi – če Pogačar ne bi padel – najbrž videli epski sprint dveh velikanov na velodromu. “Najbrž bi prišla na velodrom skupaj, če ne bi napravil napake. Prepričan sem, da ga bomo drugo leto videli tu, ko bo skušal tu skovati maščevanje.”

Beseda “maščevanje” v njegovih ustih ni zvenela kot grožnja, prej kot poklon. Spoštovanje. Kot športnik, ki je doživel pravi boj – pa čeprav ga ni bilo do zadnjih metrov.

Tadej Pogačar – anomalija, ki se ne zmeni za pravila

V kolesarskem svetu veljajo neka nepisana pravila: Roubaix ne greš vozit prvič zares, ker ne veš, kaj te čaka. Najprej nekaj let vajeništva. Pa padci. Učenje ravnotežja na kockah. Dolgo, boleče kaljenje. No, Pogačar je očitno preprosto zamudil ta sestanek.

Že po dveh zmagah na Dirki po Franciji, po sijajnih predstavah na Tour of Flanders, Lombardiji in Liège–Bastogne–Liège, se je zdaj vrgel še v največji kolesarski ogenj. In, če povemo naravnost – iz njega prišel skoraj nepoškodovan. Drugi. Na svojem prvem Roubaixu.

Kako preprečiti in trajno odpraviti kapilarno vlago v vašem domu?
Se je tudi pri vas pojavila kapilarna vlaga? Ste opazili, da se na stenah vašega doma pojavljajo vlažni madeži, odstopanje ometa ali celo plesen? Se vam zdi, da so prostori vedno nekoliko hladne

Kot poroča Cyclingnews, je bil Pogačar po dirki sicer razočaran, a ne premagan: “Napaka me je stala veliko, a Roubaix me je navdušil. Vem, da sem sposoben zmagati tu.” Vir: Cyclingnews.com.

Kolesarska prihodnost v barvah Slovenije in Nizozemske

Oba – van der Poel in Pogačar – imata zdaj po osem zmag na tako imenovanih “spomenikih”, torej petih največjih klasičnih dirkah (Roubaix, Flandrija, Milan–San Remo, Liège, Lombardija). S tem si trenutno delita šesto mesto na večni lestvici, daleč pred vsemi aktivnimi tekmeci. Le Eddy Merckx, s svojimi 19 zmagami, za zdaj ostaja na vrhu. Nedotakljiv. A kdo ve, kako dolgo še.

Čeprav se Pariz–Roubaix zdi kot dirka, ki ne dopušča ponovitev – van der Poel je dokazal, da jih lahko nanizaš kar tri. In če sodimo po njegovih besedah, pričakuje, da se bo naslednje leto boril z istim rivalom. Enakovrednim.

Spoštovanje med velikani

Ob koncu dirke, ko so kamere še ujele zadnje kaplje znoja, je bilo jasno, da ni šlo zgolj za šport. Šlo je za odnos. Spoštovanje. Za preplet generacij, stilov, mentalitet. Pogačar, natančen, eksploziven, skoraj vesoljski. Van der Poel, neukrotljiv, brutalen, hkrati pa umirjeno samozavesten.

Čeprav je Mathieu van der Poel zmagal, je – po mnenju mnogih – zmagal tudi Tadej Pogačar. Le na drug način. Njegova “nenormalna predstava”, kot jo je označil sam zmagovalec, je pokazala, da se je v svetu klasičnih dirk zgodila tiha revolucija. In da jo vodi kolesar s slovenskega podeželja.

Vir: izjave Mathieuja van der Poela za organizatorje dirke in poročanje Cyclingnews.com

Pripravil: N. Z.

5634
240 SEK