Novo odkritje: evropski netopir, ki ponoči lovi ptice v zraku
Znanstveniki so razkrili presenetljivo vedenje največjega evropskega netopirja, večjega nočulja (Nyctalus lasiopterus). S pomočjo miniaturnih senzorjev so prvič dokazali, da ta vrsta ponoči aktivno lovi in poje ptice pevke med letom. Gre za odkritje, ki spreminja dosedanje razumevanje prehranjevalnih navad netopirjev in razkriva, kako neverjetno prilagodljivi so ti nočni letalci.
Dolgoletna uganka končno razrešena
Že več let so raziskovalci v iztrebkih nekaterih vrst netopirjev odkrivali sledove ptičje DNK. To je kazalo, da se v njihovi prehrani skriva več kot le žuželke, vendar ni bilo jasno, kako pridejo do ptic, ali jih lovijo na tleh, med počitkom, ali celo v zraku.
Lov ptic med letom se je zdel skoraj nemogoč: ptice so hitre, gibčne in pogosto letijo na več kot tisoč metrih višine, kjer je tema popolna. Brez neposrednih dokazov je ta teorija ostala zgolj domneva.
Visokotehnološki vpogled v nočno nebo
Preobrat je prišel, ko so raziskovalci v Španiji več netopirjem pritrdili miniaturne senzorje, biologgerje, ki merijo gibanje, višino in zvoke. Ti naprave so zbrale natančne podatke o njihovem letenju in lovu.
Posnetki so razkrili izjemne vzorce vedenja: med tipičnim lovom na žuželke blizu tal so se netopirji občasno povzpeli nad 1.000 metrov, kjer ponoči letijo selitvene ptice. Tam so senzorji zaznali nenadne potopne manevre, klice stiske in značilne zvoke žvečenja, ki so trajali tudi do 20 minut.
Analiza je pokazala, da netopir med letom razkosa plen, odstrani krila in poje ptico kar med letenjem. To je prvi neposreden dokaz, da sesalec v zraku lovi in uživa ptico.
Izjemna sposobnost nočnega plenilca
Večji nočulj je prava zračna zver, ima razpon kril do 45 centimetrov in lahko leti z več kot 50 kilometri na uro. Da bi ujel ptico v gibanju, mora popolnoma obvladati svoj let in zaznavanje plena s pomočjo ultrazvoka. Po besedah raziskovalne ekipe je to “eden najbolj presenetljivih primerov zračnega lova med sesalci”. Takšno vedenje kaže na izjemno evolucijsko prilagoditev in na to, da nočno nebo skriva veliko več interakcij, kot smo jih doslej poznali.
Odkritje ni le zanimivost, ima tudi znanstveni pomen. Dokazuje, da netopirji niso omejeni na žuželke, temveč lahko prevzamejo vlogo vrhovnih plenilcev v nočnem ekosistemu. Kljub temu raziskovalci poudarjajo, da gre za redko vedenje, ki ne ogroža populacij ptic. Študija pa odpira nova vprašanja: ali tudi druge vrste netopirjev izvajajo podobne napade in kako pogosto se to dogaja?
Pripravil: J.P.
Vir: Science, IZW Berlin, Science News, Cosmos Magazine
