• 18.15C Novo mesto
  • 06:32
  • Pon, 26.08.2019

Disleksija je napaka in vrlina

Disleksija je nevrološko pogojena motnja, tu gre za motnje v delovanju miselnih procesov. Je tudi specifična učna težava, ki jo prepoznamo kot težave pri branju. Posamezniki z disleksijo namreč berejo na ravni, ki je bistveno manjša od pričakovane. Dislektiki imajo nekatere skupne značilnosti, kot so težave s prepoznavanjem delov besed, povezavo glas – črka, s črkovanjem, ter težave  s hitrostjo vizualnih – verbalnih odzivov. Res pa je, da se te težave razlikujejo od posameznika do posameznika.

Disleksija je torej motnja, pri kateri možgani delujejo drugače, zaradi nje ima posameznik tudi šibkejši delovni in dolgotrajni spomin. Kot motnja se je pojavljala že od začetka obstoja človeštva, prvi opisi pa so se pojavili v 17. stoletu. Bolezen so kot disleksija prvič poimenovali leta 1887.

Disleksija

Disleksija se lahko pojavi v lažji ali težji obliki. Strokovnjaki so se zelo dolgo spraševali, ali je disleksija le nekakšen razvojni zaostanek, ki ga otrok sčasoma preraste. A danes vemo, da ima oseba disleksijo vse svoje življenje.  

Kako pogosta je disleksija?

Z raziskavami so ugotovili, da se disleksija v določenih družinah pojavlja pogosteje kot pri drugih, zato je ta bolezen gensko pogojena. Je najbolj razširjena učna težava, saj se z njo bori kar od 3 do 20 odstotkov vseh prebivalcev na svetu. Zelo pomembno je, da jo odkrijemo zgodaj, saj bo takšna oseba kasneje v življenju imela manj težav.

Možni vzroki za nastanek disleksije

Omenili smo že, da je disleksija dedna. Poleg tega pa jo lahko povzročijo tudi večja travma, cerebralna disfunkcija, splošne motnje v razvoju govora, motnje v vidnem ali slušnem zaznavanju gibanja, šibkejši telesna zgradba, premalo razvita dominacija možganske poloble, nesposobnost koncentracije, pedagoško zanemarjanje otroka, motnje v motoriki in tako naprej.

Na težave pri branju torej vplivajo različni socialni, psihični in organski dejavniki, pa tudi počasno dozorevanje otroka. Normalno razvit otrok je na primer sposoben obvladati proces razčlenjevanja stavka v besede in zloge v približno sedmih tednih, medtem ko otrok s težavami v branju ali pisanju za to potrebuje kar eno ali dve leti. Otrok, ki ga pesti disleksija, je tudi jezikovno šibek, vse to pa kasneje privede do težav s skladnjo in semantiko ter pri pripovedovanju zgodb.

Disleksija in njene značilnosti

  • Oseba ima težave na področju branja, pisanja in pravopisa, čeprav je videti bistra.
  • Pri pisanju naredi zelo veliko napak (zamenjava črk, dodajanje črk, …).

    Disleksija

  • Osebo pogosto opisujejo kot leno in nezrelo.
  • Značilni so visoki dosežki na ustnem preverjanju znanja, pri pisnem preverjanju pa so rezultati slabši.
  • Otrok ima težave pri prepisovanju snovi v zvezek.
  • Otrok lahko zamenjuje desno in levo stran.
  • Ima težave pri razumevanju tega, kar je prebral, težko obnovi zgodbo.
  • Ima lahko  tudi težave pri matematiki pri razumevanju bralnih navodil ter z učenjem poštevanke.
  • Otrok se najlažje oči preko preizkusov in opazovanja.
  • Pri učenju je manj učinkovit.
  • Ima tudi težave s časovno orientacijo.
  • Pogosto zgubi pozornost in koncentracijo.

Izrednega pomena je, da te znake čim prej prepoznamo in nato otroka obravnavamo na ustrezen način. Obstajajo namreč določene vaje, s katerimi lahko izboljšamo področja, na katerih je oseba šibka, čeprav disleksije ne moremo odpraviti. Tu gre predvsem za treninge branja in pisanja ter korekcijske treninge, ki jih izvajajo usposobljeni strokovnjaki. Tu naj na primer omenimo vedenjsko-kognitivno metodo branja.

V Sloveniji obstaja tudi društvo Bravo, ki pomaga mladostnikom in otrokom  s specifičnimi učnimi težavami. Društvo daje oporo staršem, svetovalnim delavcem ter učiteljem.

Naštejmo še nekaj opozorilnih znakov v predšolskem obdobju

DIsleksija povzroči, da otrok zaostaja v govornem razvoju, zamenja določene dele pesed, težko se nauči zavezovanja vezalk, ima več alergij ter obolenj kot vrstniki, ne loči med levo-desno, nad-pod, prej-potem, … Ima tudi težave pri poimenovanju črk in postavljanju črk v abecedno zaporedje.

Disleksija – kaj svetujemo staršem?

  • Če se otrok izogiba pisanju in branju, ga ne proglasite takoj za lenega.
  • Od otroka ne zahtevajte, naj bere na glas.
  • Nikoli ga ne primerjajte z vrstniki v razredu.

    Disleksija

  • Pohvalite ga, ko naredi nekaj dobro.
  • Ne kritizirajte neprestanoma njegovih napak.
  • Ne razvijajte mu občutka krivde.
  • Spodbujajte ga pri aktivnostih, kjer pride na plan njegova domišljija.
  • Sodelujte z učitelji.
  • Obiščite logopeda.

Disleksija je napaka, a hkrati vrlina

Zato naj naštejemo še nekaj področij, na katerih so osebe z disleksijo precej močne. Imajo zelo razvito domišljijo, izvirnost in ustvarjalnost, odlično rešujejo probleme, imajo dobro sposobnost vidnega predstavljanja ter hkratnega predelovanja informacij. Za njih je značilna tudi dobra intuicija ter sposobnosti ustvarjanja novega znanja.

Zato ni nič čudnega, da med dislektiki najdemo tudi številne znane osebnosti: Agatho Christie, Alberta Einsteina, Hansa Christiana Andersena, Leonarda da Vicija, Toma Cruisa, Whoopi Goldberg, Walta Disneya, Pabla Picassa, Stevena Spielberga, Henryja Forda, nenazadnje pa tudi Gojmirja Lešnjaka in Sašo Pavček.

Za konec

Dislekisija je vseživljenjska, opazimo jo lahko tako pri otrocih, kot pri mladostnikih in odraslih. Nikakor ni odvisna od posameznikove inteligence ali od tega, koliko truda oseba vlaga. Odvisna ni niti od socialno-ekonomskega položaja.

Pripravila: Monika M.

Disleksija je napaka in vrlina
1 od 3
Kliknite na sliko za prikaz celotne slike.