• 29.69C Novo mesto
  • 15:58
  • Pet, 07.08.2020

Kostanj: zdravilni učinki in priprava

Jesen je čas, ko nas narava obdari s svojimi plodovi. Med tistimi, za katere si ni treba posebej prizadevati, da bi zrasli, je tudi kostanj, ki ga najdemo po gozdovih vse Slovenije. A sprva je treba opozoriti na nekaj: zakoni narekujejo, da lahko posameznik, ki nabira kostanj, tega iz gozda odnese le dva kilograma na dan.

Kostanj, ki ga imajo mnogi tako radi, je pravi ali domači (Castanea sativa). Spada v družino bukovk, uspeva pa v gozdovih med Kavkazom in Sredozemljem, nekje do 800 metrov nadmorske višine. Če imate srečo, tudi višje. Eno odraslo drevo v povprečju obrodi tudi do 200 kilogramov plodov. Ti so skriti v bodičastem ovoju in so prava bomba škroba. A o tem več nekoliko kasneje.

kostanjNabiranje kostanja zna biti pravi užitek za odrasle kot otroke. Iskanje plodov v skupinah je prijetno opravilo, ki sprošča, še posebej, kadar nam misli morda uhajajo h kasnejšemu pikniku, kjer bomo nad ognjem spekli – kostanj. Preden odidete v gozd, se pozanimajte, kje sploh raste. Če imate svoj gozd, ga verjetno poznate, sicer pa kostanj bolje uspeva na kislih tleh, ki jih boste prepoznali po borovnicah in iglavcih. Raste lahko tudi sredi travnika, prepoznate pa ga po značilnih podolgovatih in nazobčanih listih, tisti, ki se spoznajo malce bolje, pa tudi po lubju. In seveda ježicah, v katerih se skriva užitni kostanj. Kostanj je zrel, ko sam odpade z drevesa in je povsem rjave barve.

In še zanimivost: največji kostanj v Sloveniji je Gašperjev kostanj na Močilnem pri Radečah. Drevo je visoko 15 metrov in ima obseg več kot 10,5 metra.

Kostanj je zakladnica škroba

Kostanj je imel v prehrani ljudi vedno veliko vlogo, saj so ga poznali še stari Grki. Sčasoma sta ga nadomestila krompir in koruza. Kostanj namreč vsebuje veliko škroba, ki ga je v plodu kar 44 odstotkov. Ima tudi sladkor, beljakovine in nekaj maščobe, poleg tega vsebuje vitamine skupine B in minerale, kot so kalcij, magnezij, fosfor in kalij. Kostanj vsebuje tudi ogljikove hidrate, tako da lahko sklenemo, da je pečen ali kuhan kostanj zelo hranljiv obrok. Pomembno pa je seveda tudi to, da ne vsebuje glutena in holesterola.

Kostanj lahko uporabimo za pripravo moke, ki je primerna za pripravo kruha in peciva. Moko lahko zmešamo z drugimi vrstami moke, pogosto pa kostanj uživamo tudi kot pire (namesto krompirja) ali kot dodatek juham. Le kdo ne pozna kostanjevih sladic – torte, sladolede …? Kostanj lahko kombiniramo s slanimi in sladkimi jedmi. Pečen vabi s svojim vonjem, kuhan pa je nekoliko mehkejši.

Kostanj in njegovi zdravilni učinkikotanj1

Že kitajska medicina je kostanj priporočila kot hrano in zdravilo. Krepi namreč želodec in ledvice, torej organe, ki so jeseni energetsko šibkejši. Za razliko od oreškov in semen ima malo kalorij, vsebuje pa številne druge sestavine, ki so dobre za zdravje človeka. Je dober vir vlaknin, ki znižujejo nivo škodljivega holesterola v krvi, uravnava delovanje prebave, vsebuje pa tudi veliko vitamina C, ki med drugim koristi zdravju zob in kosti, uravnava pa tudi delovanje žil. Kostanj je tudi močan antioksindat, ki ščiti pred staranjem kože in torej pred prezgodnjim staranjem. Kostanj ima tudi veliko folatov. Folna kislina je pomembna pri tvorbi rdečih krvničk in sintezo DNK, njeno uživanje pa pomaga pri preprečevanju okvare nevralne cevi pri plodu, zato tudi nosečnicam priporočajo, naj jedo kostanj. Oleinska in palmitinska kislina pomagata zniževati raven slabega holesterola v krvi, kar pripomore k preprečevanju bolezni koronarne arterije in kapi, zaradi vsebnosti železa in drugih mineralov pa kostanj pomaga zniževati tudi srčni utrip in krvni tlak ter preprečevati slabokrvnost. Vitamin B, ki ga kostanj tudi vsebuje, je ključen za lepo kožo, lase in nohte ter za spomin in koncentracijo. Ker kostanj ne vsebuje glutena, je primeren za bolnike s celiakijo.

Kostanj kot osnova v kuhinji

Pri nas kostanj najpogosteje pečemo, pri čemer je treba paziti, da še pred pečenjem njegovo lupino prerežemo, sicer ga bo dobesedno razneslo, in da ga ne bomo zažgali. Kostanj pečemo v ponvi, pladnju ali celo žerjavici, medtem ko ga lahko tudi skuhamo, kar lahko traja približno 40 minut. Kostanj lupimo še vroč. Omenili smo že, da lahko posušeni kostanj zmeljemo v moko, ki je primerna za sladice, omake, juhe, palačinke in še kaj, kostanj kot pire pa je uporaben tudi v drugih jedeh. Kostanjeva moka in pire sta lahko v kuhinji osnova za prirpavo najrazličnejših jedi, slanih in sladkih, le nekaj domišljije morate imeti in na primer pšenični moki dodati nekaj kostanjeve, namesto krompirjevega pireja pa uporabiti kostanjevega.

Možnosti je veliko, na vas pa je, da jih uporabite. A po našem mnenju se kostanj še vedno najbolje obnese pečen – zunaj, nad domačim ognjem in postrežen še vroč.

Avtorica: M. S.
Foto: Pixabay