Najmočnejši potresi v zgodovini
Najmočnejši potresi v zgodovini sveta so preoblikovali relief in postavitev zemeljske površine. Žal je bilo mnogo potresov v zgodovini, ki jih človeštvo še ni znalo izmeriti. Preverili smo najbolj tragične in najmočnejše potrese v zgodovini, ki so bili izmerjeni. Za lažje razumevanje potresov, smo razložili tudi merilne lestvice in pomen vsake ravni moči potresa. Na enem mestu smo zbrali tudi pet najmočnejših potresov v zgodovini.
Kaj so potresi in kako jih merimo?
Pri potresu gre za premikanje zemeljskih oziroma tektonskih plošč. To povzroči sunkovito nihanje tal in posledično pomeni rušenje zgradb, smrti in je ena največjih naravnih katastrof. Sam izvor potresov je različen, saj poznamo tri različne izvore:
- Tektonski izvor potresa (posledica nenadnih lomov v zemeljski skorji zaradi premika litosferskih plošč)
- Vulkanska dejavnost (poleg tega tudi plazovi)
- Umetni izvori (jedrska eksplozija)
Potrese označujemo z magnitudo, lo nam bo povedala velikost potresa in omogoča izračun sproščene energije pri samem potresu. Seizmične lestvice so namenjene opisovanju učinkov potresa na naravo in ljudi. S potresi se ukvarja veda, ki se imenuje seizmologija.
Potresi: Richterjeva magnituda za merjenje
Richterjevo lestvico si je v sodelovanju z Benom Gutenbergom izmislil Charles Francis Richter leta 1935. Izračunana je na podlagi logaritma maksimalnega premika tal v vodoravni smeri, ki ga je med potresom meril seizmograf. Potresi, ki pozvročijo škodo, imajo najpogosteje magnitudo nad številko 5.
- pod 3,5 – potresa se ne čuti, zaznajo ga le instrumenti
- 3,5 do 3,9 – rahlo nihanje tal, ki ga zaznajo občutljivi ljudje
- 4,0 do 4,4 – tresenje, ki bi ga povzročil tovornjak
- 4,5 do 4,9 – pričenjajo se tresti viseči predmeti
- 5,0 do 5,4 – šelestenje dreves in zvonenje zvonov
- 5,5 do 5,9 – pokanje sten in odpadanje ometa
- 6,0 do 6,4 – podiranje dimnikov in ustavitev prometa
- 6,5 do 6,9 – podirajo se slabo grajene stavbe
- 7,0 do 7,4 – razpokanje zemlje, podiranje večine stavb in poškodbe plinovodov, električnih vodov in vodovodov
- 7,5 do 7,9 – uničeni so plinovodi, elektrovodi in vodovodi, stoji le še vsaka 10. hiša
- več kot 8 – popolno uničenje, vzvalovana in razpokana tla
Potresi glede na EMS – evropsko makroseizmično lestvico
Spodaj opisana lestvica je EMS oziroma Evropska makroseizmična lestvica. Gre za najnovejšo 12-stopenjsko lestvico, ki podrobneje opiše posledice samih potresov.

- I Neobčuten – Neobčuten.
- II Komaj občuten – Občutijo redki mirujoči posamezniki v hišah.
- III Šibek – Občuti malo ljudi v zgradbah. Mirujoči ljudje čutijo zibanje ali lahno tresenje.
- IV Pretežno opažen – Občutijo mnogi ljudje v zgradbah, zunaj pa le redki. Nekateri ljudje se zbudijo. Okna, vrata in posoda ropotajo.
- V Močan – V zgradbah občutijo mnogi, zunaj redki. Mnogi se zbudijo. Nekaj se jih prestraši. Zgradbe se v celoti stresejo. Viseči predmeti močno nihajo. Majhni predmeti se premaknejo. Vrata in okna loputajo ali se zaloputnejo.
- VI Neznatne poškodbe – Mnogi ljudje se prestrašijo in zbežijo iz zgradb. Nekateri predmeti padejo. Mnoge hiše utrpijo neznatne nekonstrukcijske poškodbe, npr. lasaste razpoke in odpadanje manjših kosov ometa.
- VII Poškodbe – Večina ljudi se prestraši in zbeži iz zgradb. Pohištvo se premakne in mnogo predmetov pade s polic. Mnoge dobro grajene navadne stavbe pretrpijo zmerne poškodbe: manjše razpoke v stenah, odpadanje ometa, odpadanje delov dimnikov; na starejših stavbah se lahko pokažejo velike razpoke v stenah in zrahljanje polnilnih sten.
- VIII Težke poškodbe – Mnogi ljudje se težko obdržijo na nogah. Na stenah mnogih hiš nastanejo velike razpoke. Posamezne dobro grajene navadne zgradbe kažejo resne poškodbe sten, šibke starejše zgradbe pa se lahko zrušijo.
- IX Rušenje – Splošen preplah. Mnoge šibke zgradbe se zrušijo. Celo dobro grajene navadne stavbe kažejo zelo težke poškodbe: večji podori sten in delno uničenje konstrukcije.
- X Obsežno rušenje – Mnoge dobro grajene navadne stavbe se zrušijo.
- XI Uničenje – Večina dobro grajenih navadnih stavb je porušenih in celo nekatere potresno odporno grajene stavbe so uničene.
- XII Popolno uničenje – Skoraj vse stavbe so uničene.

Polotok Kamčatka, Rusija 1952 – magnituda 9,0
Četrtega novembra 1952 ob 04:58 v lokalnem času je polotok Kamčatke na vzhodu rusije stresel grozovit potres. Sprožil je pacifiški cunami z valovi, ki so segali preko petnajst metrov v višini. Povzročili so obširno škodo na Kamčatki in otokih Kuril. Povzročili so smrt približno 15 tisoč ljudi. Cunami je bil tudi na Havajih, a smrtnih žrtev ni bilo zabeleženih. Poleg Havajev, so bili visoki valovi opaženi tudi v Peruju, Čilu, Novi Zelandiji, Kaliforniji in Aljaski.
Potres Tohoku, Japonska 2011 – magnituda 9,1
Enajstega marca 2011 ob 14:46 v lokalnem času je masiven potres stresel obalo Japonske. Potres je sprožil gromozanski cunami, ki je dosegel 40 metrov višine in se v zgodovino zapisal kot eden najbolj smrtonosnih. Njegovi valovi so potovali več kot deset kilometrov v notranjost države in povzročali izjemno škodo. 127 tiosč porušenih stavb, 272 tisoč delno porušenih stavb, 747 tisoč huje poškodovanih stavb in druga rušenja mostov, letališč, cest in železnic. Potres je povzročil tudi večjo škodo na nuklearnem reaktorju v Fukušimi.
Leta 2015 je bilo dan pred četrto obletnico potrjenih 15,894 smrtnih žrtev, 6152 poškodovanih in 2562 pogrešanih oseb.
Potres Sumatra, Indonezija 2004 – magnituda 9,1
26. decembra leta 2004 je zahodno obalo indonezijskega otoka Sumatra stresel potres z magnitudo 9,1. Raztrgal je kar 1500 kilometrov zemlje, kar je še vedno najhujša ruptura odkar merimo potrese. Potres je povzročil tudi cunami, ki je bil izmerjen na 30 metrih višine in povzročil mnogo smrti. Zaradi potresa in posledic je umrlo več kot 227 tisoč ljudi v 14 državah. Omenjeni potres je bil tudi najdaljši v zgodovini, saj se je naš planet tresel skoraj deset minut. Med njim je bila sprožena količina energije enaka 9600 gigatonam TNT razstreliva oziroma 550,000,000 atomskih bomb. Večina te energije je bila pod zemljo.
Veliki potres Aljaske, Aljaska 1954 – magnituda 9,2
27. marca leta 1964 je bil v južni regiji Prince William Sound zabeležen potres z magnitudo 9,2. Trajal je kar štiri minute in pol ter postal najmočnejši potres v zgodovini ZDA. Povzročil je osem metrov visok cunami, ki je uničil vas Chenega in ubil 23 njenih prebivalcev. Umrlo naj bi več kot 139 ljudi.
Potres Valdivia, Čile 1960 – magnituda 9,5
Veliki čilski potres, ki je izviral blizu mesta Valvidia, je najmočnejši izmerjen potres v zgodovini. 22. maja 1960 je v popoldanskem času svoj epicenter stresel približno 100 kilometrov stran od obale mesta Valdivia. Trajal je nekaj manj kot 10 minut in povzročil valove v višini 25 metrov. Glavni cunami je porušil velik del čilske obale, deset metrov visoki valovi pa so rušili tudi več kot deset tisoč kilometrov stran – na Japonskem in Filipinih. Število žrtev in rušenja ni povsem znano. Umrlo naj bi med tisoč in šest tisoč ljudi, več kot tri tisoč pa jih je bilo poškodovanih.


Avtor: Žiga Kastelic, FOTO: pixabay.com